Ljubezen je kompleksno čustvo, ki je sestavljeno iz osnovnih čustev veselja in sprejemanja. Občutimo jo v bližnjih odnosih, v katerih razvijemo obojestransko skrb, predanost in intimnost. Za razvoj odnosa so potrebni kognitivni in čustveni elementi. Elementi kognicije so zaznavanje podobnosti, soodvisnost in predanost. Med čustvene elemente uvrščamo intimnost, predanost in navezanost. Kvalitetni medosebni odnosi omogočajo zdravo samospoštovanje, samopodobo in boljše psihofizično počutje, poleg tega pa krepijo tudi duševno zdravje.
Eden od modelov ljubezni opisuje oblike ljubezni, določene s prisotnostjo ene ali več dimenzij. Te dimenzije so čustvena intimnost, strast in predanost. Kombinacije teh dimenzij podajo sedem oblik odnosov, ki jih razlagamo v nadaljevanju.
Ugajanje je oblika ljubezni, pri kateri odnos sestoji iz čustvene intimnosti. Gre za globoko prijateljstvo, v katerem oseba občuti razumevanje, naklonjenost, povezanost, toplino in bližino z drugo osebo, vendar ne občuti strasti ali dolgoročne predanosti.
Strastno ljubezen model opiše kot ljubezen na prvi pogled ali obsedenost. V odnosu občutimo močno telesno in spolno privlačnost. Razvoj strastne ljubezni ni pogojen s čustveno intimnostjo ali dolgotrajno predanostjo. Zanjo je značilno, da se hitro vname in lahko prav tako hitro zbledi, vendar pa lahko tudi traja.
Prazna ljubezen je oblika ljubezni, ki se včasih razvije iz močnejše ljubezni, tako da ostane zavezanost med osebami, vendar čustvena intimnost in strast zbledita. Ta oblika ljubezni je pogosta na začetku dogovorjene poroke. Lahko bi jo opisali tudi kot odločitev za ljubezen.
Romantična ljubezen med dvema osebama se kaže v njuni emocionalni in fizični povezanosti, medtem ko predanosti primanjkuje. Za to obliko je značilna medsebojna telesna in čustvena privlačnost, občutenje zbližanosti, topline in razumevanja.
Tovariško obliko ljubezni je moč zaslediti med zakoncema, ko je strast že zbledela, ostala pa je globoka naklonjenost in dolgorčna medsebojna zaveza. To obliko ljubezni razvijemo z osebo, s katero živimo, saj z njo delimo svoje življenje, vendar ne občutimo seksualne ali fizične privlačnosti. Je močnejša od le prijateljstva, saj vključuje še element predanosti. Idealno se ta oblika ljubezni pojavlja med družinskimi člani, v poglobljenih prijateljstvih in med osebami, ki preživijo veliko časa skupaj in so v globokem prijateljskem odnosu, ki ni seksualen.
Nora (fantazijska) ljubezen se razvije v odnosu, ki temelji na močni strasti in predanosti. Opišemo jo lahko kot vihravo dvorjenje na podlagi spolne ali telesne privlačnosti, na osnovi katere se osebi zavežeta ena drugi. V odnosu ni čustvene intimnosti in zbližanosti, zato tudi pogosto, kljub začetni močni strasti, ne obstane.
Idealna (popolna) ljubezen je oblika ljubezni, ki vključuje čustveno intimnost, strast ter telesno, spolno in miselno predanosti. Gre za popolnost odnosa med dvema osebama in predstavlja obliko, h kateri stremi večina ljudi. Teorija predpostavlja, da je doseči to obliko ljubezni bolj enostavno, kot pa nadaljnjo negovanje in vzdrževanje popolnega odnosa. Ta oblika ljubezni pogosto preide v eno izmed preostalih oblik, ker prične strast sčasoma upadati, medtem ko se intimnost razvija postopoma.
Pri ljubezni gre za kontinuum in medosebni odnosi niso stacionarni. So živi, pretočni, se spreminjajo in lahko prehajajo med različnimi oblikami ljubezni. Tako se na primer idelana ljubezen, ko strast izgine, lahko preoblikuje v sočutno ljubezen.
Strast, čustvena intimnost in predanost se ne nadgrajujejo in oblikujejo kar same po sebi. Poznavanje komponent ljubezni nam je lahko v pomoč, da se izognemo nevarnostim v odnosu, negujemo in popravljamo odnos ter prepoznamo kdaj je potrebno odnos zaključiti.
Kako ohranjati dolgotrajne odnose?
Več možnosti je, da se bo razdrl odnos, ki temelji zgolj na eni od dimenzij, kot tisti, ki sestoji iz dveh ali več. Sčasoma namreč kognicija prevlada nad čustvenimi elementi, zato v ospredje preidejo prijateljstvo, skupni interesi, vzajemno spoštovanje in skrb. Bolj uspešen je odnos, ki temelji na pomoči in ne na tekmovanju. Nedvoumno pa je dejstvo, da so odnosi kompleksni in je za njihovo trajnost potrebno koordinirati predanost in soodvisnost.
V odnosih je običajno, da izkusimo tako prijetna kot manj prijetna čustva. Za ohranitev odnosa je varneje, če smo pripravljeni na morebitne konflikte. Zavedati se je potrebno, da ni nihče popoln ter skladno s tem vsa vedenja obravnavati enakovredno. Pozitivnejša komunikacija, verbalno in neverbalno izkazovanje naklonjenosti, preživljanje skupnega časa ter uživanje v skupnih aktivnostih so del odnosa, ki traja.