Motivacija, vrednote in postavljanje ciljev

Velikokrat govorimo o motivaciji, motiviranosti in motivih za neko dejanje, pa vendar, kaj sploh je motivacija?

Motivacijo lahko razumemo, kot željo, ki nas spodbuja v smeri želenega cilja. Je tudi razlog, zakaj v nekem trenutku, nekaj počnemo. V motivacijo so vključeni različni procesi: biološki, psihološki, čustveni, kognitivni in vedenjski. Sestavljajo jo različni motivi, kateri predstavljajo naše želje in potrebe ter nas spodbujajo v smeri želenega cilja. Seveda pa ni vse tako preprosto, saj se nam je že vsem kdaj zgodilo, da nam je na neki točki motivacija upadla ali pa smo jo celo popolnoma izgubili. Slednje je popolnoma normalno, a vendar je potrebno določene obveznosti opraviti, ne glede na pomanjkanje motivacije. Kako uspešni bomo pri doseganju ciljev, je odvisno predvsem od moči naše želje ter vztrajnosti, ki jo bomo na poti do cilja izkazali.

Želja in vztrajnost za dosego cilja sta odvisni tudi od vrste motivacije, kjer ločimo notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja motivacija izhaja iz okolja, kjer je v ospredju predvsem želja po neki »nagradi« (bodisi medalja, plača, denar ipd.). Zunanja motivacija je še posebej pomembna v situacijah, ko nam primanjkuje notranje motivacije. O notranji motivaciji pa govorimo, ko so motivi za dosego cilja prisotni v posamezniku samem. Za neko aktivnost smo motivirani, ko nam uresničitev zastavljenega cilja prinaša notranje zadovoljstvo in nam že to samo po sebi predstavlja neke vrste »nagrado«. To so pogosto aktivnosti, v katerih vidimo priložnost za osebnostno rast, raziskovanje, samospoznavanje in podobno.

Sedaj ko smo spoznali nekaj dejstev o motivaciji, poglejmo nekaj načinov, kako jo lahko (o)krepimo. Ko se nečesa lotimo je dobro, da si najprej napravimo načrt, ki nas bo vodil do določenega cilja. Načrt si bomo lažje sestavili, če bomo vedeli zakaj je dosega cilja za nas dobra, čemu nam je nek cilj pomemben ter kakšne občutke nam bo dosega cilja spodbudila. Pri tem nam bo v veliko pomoč, če bomo znali prepoznati naše notranje in zunanje motive. Te si lahko zapišemo na list, ki nam bo služil kot spodbuda ob pomanjkanju motivacije. Pri ohranjanju motivacije je prav tako pomembno, da zavedno odstranimo vse »moteče dejavnike«, ki nam odvračajo pozornost od željenega cilja. Tako npr. fizično odstranimo ali ugasnemo elektronske naprave med učenjem, kar nam omogoča da se lažje in z večjo pozornostjo osredotočimo na osvajanje učne snovi. Upad motivacije lahko preprečimo tudi s postavljanjem realnih in dosegljivih ciljev. Če bomo pozorni na male zmage in se ne bomo osredotočali zgolj na končni cilj, bomo precej lažje in bolj verjetno dosegli želeno. Nenazadnje ne smemo pozabiti na »čas zase« in na stvari, ki nas osebno izpolnjujejo. Pomembno je, da najdemo čas za aktivnosti, ki jih radi počnemo, saj bomo na ta način »napolnili baterije«, zastavljene cilje pa bomo posledično dosegali z več energije in motivacije.

Do sedaj smo dodobra spoznali motivacijo ter nekaj načinov, kako jo lahko sami krepimo. Motivacija se povezuje tudi z našimi vrednotami. Od naših vrednot je odvisno, katere stvari cenimo, kaj nam je pomembno in za kaj se nam zdi vredno prizadevati. Glede na vrednote, ki so nam pomembne, si tako zastavljamo cilje, od njih pa je odvisna tudi naša motivacija za dosego teh. Tako bo na primer učenec, kateremu učenje, znanje in uspeh predstavljajo vrednote, bil precej bolj motiviran za učenje, kot učenec, ki mu učenje in znanje ne predstavljata vrednote, saj mu bodo dosežki, želena izobrazba ter želeni poklic predstavljali pomembne življenjske cilje.

Ko govorimo o ciljih in motivaciji, je pomembno tudi, kakšno korist nam bo določen cilj prinesel. Pogosto se zgodi, da smo preveč usmerjeni v kratkoročno korist, namesto v dolgoročno. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je določene (slabe) navade tako težko spremeniti. Pri tem nam lahko zelo pomaga, da si zapišemo škode in koristi posameznega vedenja, kar nam lahko poveča motiviranost za želeno spremembo. Koristi in slabosti lahko opredelimo glede na naše vedenje (ali prinaša kratkoročno ali dolgoročno korist), čustva v določeni situaciji (kako koristno je to čustvo? Nam pomaga ali nas ovira?), misli, stališča in prepričanja o nečem (nam to razmišljanje pomaga?) ter ob reševanju konkretnih problemov (kako se ta rešitev obnese? Je to najboljši odgovor na problem?). Opredelitev škode in koristi, vam bo dala dodaten vpogled ali vam določena sprememba koristi. Če bo odgovor pritrdilen, se bo povečala tudi motivacija za napredovanje proti želenemu cilju oziroma spremembi.

Vidimo, da je motivacija precej kompleksen proces, ki je odvisen od mnogih dejavnikov. Preko spoznavanja sebe in našega delovanja, bomo spoznali tudi motive, ki krepijo ali zavirajo našo motivacijo. Le pogumno!

150 150 Sara Razbojnica