Družbena debata o negativnih učinkih družbenih medijev že nekaj let prevladuje v znanstvenih in poljudnih krogih. Rezultati nedavnih študij iz leta 2020 pa kažejo na jasne koristi uporabe socialnih omrežij.
Komunikacija z drugimi
Aktivno komuniciranje z ljudmi – zlasti deljenje sporočil, objav in komentarjev z bližnjimi prijatelji ter spominjanje na pretekle interakcije – je povezano z izboljšanjem dobrega počutja. Rutinsko uporabo družbenih medijev lahko dojemamo kot smiseln nadomestek osebnih interakcij v živo, ko so ljudje preveč zaposleni ali so se primorani samoizolirati, kot se je to dogajalo med pandemijo Covid-19. Družbeni mediji lahko posameznikom zagotovijo platformo, ki jim pomaga premagati ovire, kot sta razdalja in čas, kar jim omogoča, da se (ponovno) povežejo z drugimi ter s tem razširijo in okrepijo svojo osebno mrežo in interakcije.
Anonimnost
Anonimnost, ki jo zagotavljajo družbeni mediji, ponuja varen prostor za ljudi, da se izrazijo in razkrijejo svoje osebne izkušnje s težavami v duševnem zdravju. Z drugimi besedami, omogoča samoizražanje in samorazkritje brez nevarnosti stigme. Pogosto je to ključno za osebno učenje in raziskovanje na področju duševnega zdravja. Samorazkritje je lahko pomembna terapevtska sestavina, ki je povezana z izboljšanim fizičnim in psihološkim počutjem. Na socialnih omrežjih lahko osebe zakrijejo svojo identiteto in se lahko drznejo bolj odkrito samorazkriti.
Pogosto so osebe, ki se soočajo s težavami v duševnem zdravju, nenaklonjene pogovoru z najbližjimi o svojih težavah. Vse več mladih se obrača na internet za nasvete o zdravju, vključno s temami, kot so kontracepcija, zdravljenje aken in podobno. Mnogi mladi bodo na spletu objavili tisto, česar nočejo deliti s starši. Za mlade v težavah to lahko predstavlja pravočasno intervencijo s strani prijateljev, sovrstnikov ali strokovnjakov, ki delujejo na socialnih omrežjih.
Motivacija
Družbeni mediji se lahko uporabljajo kot motivacijsko orodje za doseganje ciljev zdravega načina življenja, kot je na primer opustitev kajenja ali redno obiskovanje telovadnice. Objavljanje svojih ciljev prek družbenih medijev in redno objavljanje o doseganju manjših korakov na poti do cilja spodbuja odgovornost ljudi, podaja možnost pozitivnih okrepitev s strani prijateljev, znancev ali drugih ljudi in spodbuja “spletni sistem socialne podpore”, ki lahko ljudi vodi, da ustanovijo ali se pridružijo drugim skupnostim, ki so posvečene podobnim prizadevanjem. To je klasičen primer “pozitivne čustvene okužbe”. Raziskave so pokazale, da javno objavljanje svojih ciljev ne le spodbuja našo odgovornost, temveč nam pomaga tudi, da ostanemo osredotočeni in hkrati izredno poveča možnosti za uspešno doseganje ciljev.
Odnosi z drugimi
Družbeni mediji lahko pomagajo tudi pri vzpostavljanju oziroma vzdrževanju odnosov, zlasti pri osebah, ki živijo daleč od oseb, s katerimi si želijo vzpostavljati ali ohranjati stike. Na ta način socialna omrežja rušijo geografske ovire. Prav tako so lahko družbeni mediji v pomoč pri ohranjanju odnosov za starejše posameznike in za osebe s telesnimi ovirami, ki omejujejo njihovo mobilnost. Socialna omrežja lahko zagotovijo alternativne načine iskanja podpore in celo pomagajo pri odpravljanju depresije.
Družbeni mediji torej sami po sebi niso ne škodljivi ne koristni. Odločilni dejavnik, ki vpliva na predpostavko socialnih omrežij, je sam način uporabe različnih platform. Ugotovitve Harvardske študije kažejo, da uporaba sama po sebi ni problem, dokler smo kot uporabniki previdni pri uporabi družbenih medijev.