Ponekod sta temi splava in nezaželene nosečnosti še vedno tabu temi. Ne glede na vse pa je to tematika o kateri bi bilo potrebno spregovoriti, saj se vsakodnevno dogaja okoli nas. Če pogledamo svetovno statistiko, je okoli 45 % splavov izvedenih v neprimernem in nevarnem okolju. Posledično okoli 22.000 žensk in deklet vsako leto umre zaradi nevarno narejenega splava. Marsikdo se ob nezaželeni nosečnosti lahko znajde v hudi stiski. Seveda je najtežje vprašanje ali otroka obdržati ali ne, dodaten pritisk pa lahko povzroča tudi neodobravanje družbe, družine in/ali samega sebe oziroma (samo)stigma, ki jo oseba lahko doživlja.
Splav oziroma umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalen postopek in ustavna pravica vsake ženske od leta 1952, leta 1974 pa je Jugoslavija postala ena izmed prvih držav, ki je to pravico zapisala tudi v ustavo. Na žalost je splav še vedno prepovedan v kar nekaj državah, kot so San Marino, Andora, Vatikan, Malta, Demokratična republika Kongo, Dominikanska republika, Egipt, El Salvador, Gabon, Gvineja, Haiti, Honduras, Laos, Madagaskar, Mavretanija, Nikaragva, Filipini, Palau, Senegal in Surinam. To so države, v katerih je umetna prekinitev nosečnosti povsem prepovedana, tudi v primeru posilstva, incesta, razvojnih nepravilnosti zarodka ali ogroženosti materinega zdravja.
V veliko državah je splav omogočen le v primeru, da je ogroženo zdravje matere. V zadnjem času se je na primer zelo veliko govorilo o Poljski, kjer je splav od 27. januarja 2021 dovoljen samo še v primeru ogroženosti življenja in zdravja matere ter v primeru utemeljenega suma, da je nosečnost posledica incesta ali posilstva. S tem je pravica do splava na Poljskem med najbolj omejenimi v Evropski uniji.
Dejstvo je, da se lahko nezaželena nosečnost zgodi katerikoli ženski in v nekaterih primeru tudi dvospolnemu posamezniku, velikokrat celo z ustrezno zaščito. Izrednega pomena je, da človeka v takšnih trenutkih podpiramo po svojih najboljših močeh. V nasprotnem primeru bo oseba v večji stiski. Zelo pomembno je, da se zavedamo, da to ni čas, da osebi pridigamo, jo obsojamo ali ji vsiljujemo svoja prepričanja. Pomagajmo ji najti rešitev, ki se ji zdi v dani situaciji najbolj primerna in ji bodimo v oporo.
V primeru, da si v stiski, se poskušaj pogovoriti z bližnjo osebo. Če se ti zdi, da na to še nisi pripravljen_a, obstaja tudi nekaj virov pomoči, kot so na primer:
- brezplačno svetovanje ženskam v stiski nepričakovane nosečnosti (https://www.zenskaodlocitev.si/moja-zgodba/ ), ki lahko jih pokličeš na brezplačno telefonsko številko 080 50 03 in
- Zavod ŽIV!M (https://www.zavod-zivim.si/zavod-zivim/kdo-smo/ ), ki lahko jih pokličeš na brezplačno telefonsko številko 040 342 123.