Večkrat naletimo na to besedo, a kaj pravzaprav pomeni? Odlašanje ali prokrastinacija je vedenje, za katerega je značilno zavestno odlaganje začetka ali dokončanja neke pomembne dejavnosti oziroma naloge na kasnejši čas. Pogosto najdemo izgovor in namesto naloge, ki jo moramo opraviti najdemo druge aktivnosti, ki bi jih v tistem trenutku raje počeli in so nam prijetnejše (na primer branje knjige, ogled filma, brskanje po spletu in socialnih omrežjih).
Razlogov za prokrastinacijo je več, vsekakor pa je ne smemo zamenjati z lenobo. Čeprav bi marsikdo morda rekel, da sta si ta dva pojma sinonim, je to zelo daleč od resnice. Morda se sliši nenavadno, a lenoba je izbira, v smislu, da oseba v določeno stvar enostavno ne želi vložiti dela ali energije. Morda se bomo odločili za lenoben vikend, kjer se bomo umirili, spočili kar je precej drugače od tega, da prokrastiniramo.
Za razliko od lenobe, prokrastinacija ni izbira. Navadno si oseba želi opraviti veliko stvari, vendar se ji zaradi različnih razlogov zdi, da tega ne zmore. Mnogi opisujejo, da imajo močan notranji odpor, ki se zdi kot ovira med njimi in nalogami, ki jih morajo opraviti. Dejavnost pri osebi navadno izzove negativno čustvo (na primer strah, dolgčas, frustracijo in druge), zato je naravni nagon, da se ji izogne oziroma jo želi opraviti kasneje. Eden izmed razlogov za odlašanje je pogosto tudi občutek, da je naloga za nas pretežka ali preobsežna. Mnogi pa se soočajo z občutkom strahu pred neuspehom, slabe samozavesti ali prevelikega perfekcionizma.
Če si ena izmed oseb, ki rada odlaša pa definitivno nisi edin_a. Raziskave so pokazale, da kronično prokrastinira kar 15%–20% odraslih, približno 25% pa meni, da je to ena izmed osebnostnih lastnosti, ki jih definira. Procenti so še višji pri študentih. Kar 80%–95% naj bi jih prokrastiniralo vsaj do neke mere.
Kaj pa narediti, če se želimo odlašanja znebiti?
Prvi korak, ki ga je pametno narediti, da premagamo odlašanje, je, da si enostavno odpustimo. V študiji, ki so jo izvedli leta 2010 je odpuščanje samemu sebi povzročilo manjše odlašanje med naslednjo nalogo. Odpuščanje namreč pomaga zmanjšati negativne občutke krivde, ki so v prvi vrsti eni izmed glavnih sprožilcev odlašanja. Morda pa vam pomagajo tudi naslednje naloge:
- 1-2-3 metoda: Kadar se zalotiš pri odlašanju preštej do tri in nato začni z dejavnostjo, ki jo moraš opraviti. Na takšen način bodo možgani začeli pogojevati prenehanje s prokrastinacijo vsakič, ko boš pričel_a šteti.
- 1-minutna metoda: Kadar odlašamo, se probajmo prisiliti, da bomo nalogo, ki jo moramo narediti delali vsaj eno minuto. Navadno je začeti najtežje, zato je to dober način, da z nalogo pričnemo in jo tudi dokončamo.
- Tehnika z zapestnico: Za to tehniko bomo potrebovali elastično zapestnico. Kadarkoli se opazimo, da odlašamo, napnemo in spustimo zapestnico – na takšen način bomo fizično bolečino povezali z negativnimi mislimi in odlašanjem. Po uspešnem zaključku naloge pa se seveda lahko tudi nagradimo.