Stres

Kadar govorimo o stresu, ga pogosto vidimo kot nekaj negativnega, nekaj, česar se želimo znebiti. Krivično pripisovanje negativnosti stresu pogosto vodi v občutke nemoči ob spopadanju z njim. Kaj pa stres sploh je? Ali je lahko to nekaj dobrega za nas? Stres ni nič drugega kot mehanizem našega odzivanja na okolje. Različni sprožilci iz okolja ali v nas samih povzročijo kaskado fizioloških, bioloških in psihosocioloških sprememb, v ozadju katerih je potreba po spremembi vedenja. Na primer pomanjkanje hrane v želodcu sproži lakoto, ki je stresor. Sprožitev občutka lakote nas pripravi, da si hrano zaželimo, si jo predstavljamo, vonjamo ali vidimo, pri nas izzove spremembo vedenja. Če smo prej na primer sedeli ali ležali, zdaj vstanemo in iščemo hrano. Stres je nekaj pozitivnega, saj je v funkciji našega preživetja. V vsakdanjem življenju lahko opazimo mnogo dejavnikov, ki nam predstavljajo stres in ti stresorji so lahko precej bolj kompleksni, kot opisuje zgornji primer. 

Ko nam stres pomaga, da se uspešno spopademo z izzivom pred nami, potem govorimo o eutresu. Takrat so zahteve iz okolja nižje ali enake našim zmožnostim. V zgornjem primeru bi to bilo, da ko smo zelo lačni, si lahko iz domače kuhinje pripravimo kosilo ali pa nam je nekdo že pripravil kosilo. Zahteve okolja so tu precej nizke in z izzivom lakote se zelo uspešno spopademo. Eustres ugodno vpliva na posameznikovo zdravje, motivacijo, čustvovanje in uspešnost pri spopadanju z vsakodnevnimi nalogami. Promovira produktivnost in ustvarjalnost, ugodno vpliva tako na telesne kot duševne sposobnosti. Kadar so zahteve okolja višje od naših zmogljivosti, pa pride do tako imenovanega distresa. To bi bilo v primeru, da hrane nimamo doma, nimamo niti denarja, da si hrano kupimo ali kako drugače zagotovimo obrok. Distres se pojavi, ko moramo v kratkem časovnem obdobju opraviti zelo zahtevno nalogo. Ko se distres nadaljuje v daljšem časovnem obdobju, lahko to vodi do resnega poslabšanja telesnega in duševnega zdravja. V tem primeru je stres lahko precej negativen za nas. 

Omenili smo že lakoto kot stresor, ta sodi med biološke stresorje. Poznamo pa še druge vrste stresorjev, ti so fizični, psihološki, sociološki, psihosocialni in mentalni. Dejavniki, ki nam povzročijo stres so pogosto kompleksni in se lahko delijo v več od omenjenih kategorij. Tako je lahko lakota na primer tudi mentalni stresor, saj lakoto ne občutimo samo v praznem želodcu, vendar hkrati tudi mislimo na hrano in ovire, ki jih moramo premostiti, da do nje pridemo. Lahko je tudi fizični, če imamo fizično oviro pred tem, da se ne moremo prehrnajevati, sociološki, če je vojna ter prihaja do pomanjkanja hrane in tako dalje.

Ko govorimo o stresu, spoprijemanju z njim ter ohranjanju različnih področij vsakdana v ravnovesju, se nam to lahko zdi precej težko. Pomembno je vedeti, da duševno blagostanje ni destinacija, ni cilj, ki ga dosežemo enkrat in v njem živimo za vedno. Je stanje, v katerem smo, dokler nam nekaj ponovno ne prekriža pot, dokler ni potrebe po novi spremembi. To so lahko precej kratki trenutki, ki pa jih lahko dosežemo z mnogimi metodami in tehnikami, nekatere smo že spoznali v predhodnih zapisih, nekatere pa bomo predstavili v naslednjih.