Ljudje v vseh obdobjih življenja oblikujemo različne socialne odnose, predvsem v času mladostništva pa pridejo v ospredje romantični in drugi intimni odnosi ter teme kot so partnerstvo, ljubezen in nenazadnje tudi spolnost. Predvsem o spolnosti pa se še vse premalo govori – še vedno je to tabu tema, mladostniki se morajo z njo soočati sami, pri čemer hitro podležejo nerealnim družbenim normam. Sprejmejo iluzorna prepričanja in ideale, pri čemer ima veliko vlogo pornografska industrija, ki predstavlja spolnost v olepšani in predvsem nerealni obliki. Pogosto je to edini oziroma najpogostejši vpogled v svet spolnosti za mladostnike, zato zlahka pozabijo, da to ni resničnost. Taka nerealna prepričanja mladostniki privzamejo za standardna, zato lahko pogosto ob spoznanju, da v resničnem življenju spolnost ni taka, mladostniki čutijo tesnobo in razočaranje, kar lahko vodi v psihične in spolne težave.
Ogromno mladostnikov se sooča s težavami kot so recimo nesposobnost genitalnega odziva, nezmožnost orgazma ali pa ne čutijo zanimanja za spolnost ali užitka v spolnosti, pa bi si to želeli. V večini primerov se težave ne pojavijo na fiziološkem nivoju, temveč zgolj na duševnem. Pojavijo se zaradi različnih dejavnikov, potem pa se vzdržujejo in ponavljajo morda ravno zaradi strahu in prepričanj, da se bodo spet ponovile.
Pritisk je vedno večji, oseba vedno manj zaupa vase, je vedno manj samozavestna in vedno bolj nezadovoljna sama s sabo. Iz strahu pred neuspehom pride do dejanskega neuspeha in tako se ustvari zanka, iz katere navidezno ni izhoda. Človek se tako lahko zapre vase in se boji sklepati intimna razmerja. Splošno nezadovoljstvo in upad samozavesti vplivata tudi na vsa ostala področja delovanja, človek lahko čuti manj zaupanja v svoje sposobnosti in kompetence v šoli, pri delu, športu ali kjerkoli drugje.
Torej, kako iz cikla izstopiti?
Potrebno se je zavedati, da ima ogromno ljudi take težave, le da zelo malo oseb to izrazi. Za boljšo predstavo: v razvitem svetu naj bi imelo od 35% do 60% žensk spolne težave, popolno anorgazmijo od 10 do 15 %, medtem ko ima približno 40 % moških v teku življenja katero od spolnih težav. Z erektilno in orgazmično disfunkcijo se vsaj enkrat v življenju sreča približno polovica prebivalstva razvitega sveta.
Pa si poglejmo še, kje tičijo vzroki za pojav težav
Lahko gre za prepričanje, da mora biti oseba popolna oziroma da mora popolno izgledati v vseh pozah med spolnim odnosom, da mora doživeti filmski vrhunec in znati zadovoljiti vsakega spolnega partnerja ter obvladati vse položaje, itd. Velik vpliv na pričakovanja imajo tu porno vsebine, ki pričarajo neko sliko, kako naj bi stvari izgledale, kar je v resnici lahko zelo daleč od realnosti.
Potem pa so tu vzdrževalni dejavniki, zaradi katerih se težava ob vnovičnem poskusu lahko spet pojavi. Prepričanje v neuspeh ali le misel »kaj, če spet ne bo uspelo« lahko sproži ponoven pojav. Krivo je lahko tudi slabo poznavanje spolnega odziva in različni miti o spolnosti, slaba komunikacija ali premalo posvečanja predigri.
Ko pri sebi oseba prepozna, v čem bi lahko bil problem, začne delati na tem. Ključno je zavedanje, da se stvar da odpraviti. Ne gre pa vse čez noč, treba si je vzeti čas. Ko je enkrat težava vezana na spolne partnerje se morajo z njo soočiti vsi skupaj. In tu nastopi ključ do rešitve – KOMUNIKACIJA. Potrebno je govoriti o težavi, skupaj iskati vzroke, podeliti svoje občutke ter strahove in skupaj odpravljati težavo. Partnerji se s težavami lahko soočajo po korakih. Sprva je nujno, da poznajo svoje telo in telo partnerjev, pri čemer jim pomaga raziskovanje teles. Ves čas je izrednega pomembna komunikacija, ki partnerjem omogoča, da delijo občutke, želje, fantazije in odzive, ki jih neko dejanje intimnosti in spolnosti povzroči.
Pomembno je, da se zavedamo, da so težave normalen del življenja vsakega. Pomembno je, da smo sami s sabo in s partnerji potrpežljivi ter pripravljeni na pogovor. Pomembno je torej ustvariti sprejemajoče okolje, v katerem si zaupamo in skupaj poiščemo rešitev.