Občutek varnosti je ena od osnovnih potreb, ki jo moramo negovati, da lahko delujemo optimalno v vsakodnevnih izzivih. Vsi ljudje potrebujemo občutek varnosti in gotovosti. Govorimo o občutku, da smo v redu, takšni kot smo ter da bo, kljub morebitnim trenutnim neprijetnim občutkom, z nami vse v redu. Ko smo bili otroci, so za občutek varnosti poskrbeli naši starši oziroma skrbniki. Oni naj bi nas preko uglaševanja na naša čustva in naše potrebe naučili, da se v težkih trenutkih in ob neprijetnih občutkih pomirimo sami – takorekoč poiščemo občutek varnosti v samih sebi. To nam omogoča, da se lažje spoprijemamo z vsakodnevnimi izzivi, poiščemo smisel v stvareh in situacijah, smo bolj sproščeni in prisotni v odnosih z drugimi ter se lažje pomirimo, ko nas situacije premaknejo iz ravnovesja. Ob ne-varnostih se v nas sproži stresni odziv, spremenijo se naše dihanje in bitje srca, dobimo občutek, da nas misli preplavijo, raven hormonov adrenalina in kortizola naraste. Občutek varnosti pa spodbudi, da se sprostimo, mišice niso več zakrčene, raven stresa se zamnjša, hormoni v telesu se uravnovesijo.
Ko občutimo notranjo varnosti to v nas spodbudi motiviranost, uspešnost, ustreznejšo komunikacijo, s katero lažje premostimo nesoglasja ter se ustrezneje odzivamo v konfliktih, poveča občutke samozavesti, vznesenosti in ustvarjalnosti. Seveda gre pri tem za vzajemen odnos, kar pomeni, da z vsako izkušnji, ko ustrezno razrešimo konflikt, spodbudimo občutke samozavesti ob uspehu, smo ustvarjalni in inovativni ter v podobnih primerih, krepimo občutek varnosti.
Izgradnja dobrega notranjega kompasa nam daje zaupanje, da so naše odločitve pravilne. To krepi občutek notranje varnosti ter omogoča, da poiščemo potrditev znotraj sebe in ne zunaj sebe ali pri drugih ljudeh. Otroci, ki imajo razvit občutek lastne varnosti, bodo ob uspehu pohvalili sebe in ob tem ne bodo iskali potrditve pri starših. Otroci, ki bodo iskali očesni stik s starši in čakali na pohvalo, bodo tudi kasneje v odraslosti večkrat iskali potrditev zunaj sebe. Dobra novica pa je ta, da lahko občutek varnosti pri sebi krepimo in povečujemo, če se za to aktivno odločimo. Pri tem nam lahko pomagajo:
- zavedanje in prepoznavanje, da nekatere stvari lahko nadzorujemo in usmerjamo, medtem ko drugih ne moremo;
- preoblikovanje preokupiranih negativnih misli o sebi v pozitivnejše. Na primer: “zaupam si, da bom znala v situaciji poiskati rešitev, vse je kot mora biti” ali s katerimi drugimi, nam blizu besedami, spremenimo prepričanja o sebi in svetu;
- afirmacijska sporočila, kot je na primer: “spuščam stvari nad katerimi nimam nadzora, sprejemam vse kot je, spuščam nadzor in se prepuščam in zaupam, da bom v redu.”
- aktivno načrtovanje časa zase in iskanje načinov sprostitve, kot so na primer poslušanje najljubše glasbe, ogled filma ali serije, sprehod v naravo, ustvarjanje itd;
- samo-izpraševanje z vprašanji, kot so: kje in s kom se počutim varno? Kakšno je okolje, v katerem se počutim varno, kako se v tem okolju odzivam, ali mi to okolje prinaša prijetnost, sproščenost, mir, svobodo, srečo ali drugi prijetne občutke?
Pot iskanje notranjega občutka varnosti lahko pričnemo tudi z dihalnimi tehnikami, meditacijo, vajami čuječnosti ter jogo.