Poznamo več vrst nasilja. Ne glede na vrsto nasilja je zelo pomembno, da ga prepoznamo, pomagamo osebi, če vidimo, da nekdo izvaja nasilje nad njo in poiščemo pomoč – tudi v primeru, ko nasilja nekdo izvaja nad nami.
Vrste nasilja, o katerih se največ govori, so:
- fizično nasilje – uporaba fizične sile z vidnimi ali nevidnimi poškodbami,
- psihično nasilje – vsa dejanja pri katerih oseba povzroči nasilje z uporabo besed ali vedenj, pri čemer se žrtev nasilja počuti ponižana, manjvredna in razvrednotena ter
- spolno – vsa dejanja spolne narave, ki jih oseba občuti kot prisilo, s katerimi se žrtev ne strinja ter se ob njih slabo počuti.
Obstajajo tudi druge vrste nasilja, o katerih morda ne slišimo toliko, a so med nami prisotne. To so:
- ekonomsko nasilje – neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve nasilja pri razpolaganju z njenimi_govimi dohodki,
- zanemarjanje – povzročitelj nasilja opušča skrb nad osebo, za katero je dolžan skrbeti, kljub temu, da jo le-ta potrebuje zaradi bolezni, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin ter
- mobing – nasilje (po navadi psihično) na delovnem mestu.
Nasilje se lahko izvaja nad različnimi skupinami oseb. V vsakem primeru se lahko žrtve nasilja soočajo z večino ali celo z vsemi vrstami nasilja, ki so opisane zgoraj. Poznamo:
- nasilje nad starejšimi,
- medvrstniško nasilje, ki ga vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad otrokom ali mladostnikom,
- nasilje nad LGBTQ+ populacijo, pri čemer lahko prihaja do nasilja v družini, javnosti, na delovnem mestu ali celo na državni ravni (z zakoni) in druge.
DRUŽINSKO NASILJE
Družina večini predstavlja nekaj prijetnega, toplega. Ljudi, na katere se lahko obrnemo, so nam v oporo in nas brezpogojno sprejemajo. Na žalost pa se tam, kjer bi morali imeti največ opore dogajajo tudi razne vrste nasilja. Nasilje ne izbira starosti, ekonomskega in socialnega položaja, vere ali narodnosti – zgodi se lahko komurkoli. Nasilje v družini je še posebej boleče in lahko tudi travmatično, saj ga navadno povzročijo ljudje, ki jih poznamo že dlje časa in naj bi jim v osnovi zaupali. Težavno je tudi zato, ker se, zaradi socialno-ekonomskih razlogov težko odmaknemo stran od osebe, ki nasilje izvaja. V teh primerih so še posebno nemočni otroci.
Primerjava policijskih podatkov obdobja od januarja do decembra 2020 z obdobjem leta 2019, v času korona krize, je pokazala porast kaznivih dejanjih zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Policija je obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani, ko je obravnavala 1233 primerov.
SPOLNO NASILJE
O spolnem nasilju se v zadnjem času veliko govori v povezavi z začetkom #MeToo gibanja. Slovenski kazenski zakonik dolgo ni bil naklonjen žrtvam spolnega nasilja, saj se je dejanje posilstva dojemalo kot kaznivo samo, če so ob dejanju posilstva uporabljeni nasilje, grožnje ali prisila. Sodni postopek je bil za žrtve spolnega nasilja zelo naporen, saj so morale dokazovati, da so se upirale in kako zelo so se upirale. Z 4.6.2021 pa je prišlo do sprememb v kazenskem zakoniku, ki obravnava spolno nedotakljivost. Uzakonilo se je načelo “ja pomeni ja”, po katerem mora obdolženec posilstva pojasniti, kako je pridobil soglasje in zakaj je verjel, da je druga oseba privolila. S tem je narejen velik korak naprej za zaščito spolne integritete in tudi za podporo vsem žrtvam spolnega nasilja.
Žrtve naj bi spolno nasilje doživele kot prisilo, izjema pa je spolno nasilje nad otroki, kjer ni nujno, da otrok določeno dejanje spolnega nasilja razume kot prisilo – to pa ne pomeni, da ne gre za spolno zlorabo.
POMOČ PRI DOŽIVLJANJU NASILJA
Zelo pomembno je zavedanje, da za nasilje nisi kriv_a sam_a, ampak tista oseba, ki ga povzroča. Čeprav je v veliko situacijah težko poiskati pomoč, jo (če zmoreš) poišči čim prej. Morda je to najprej lahko majhen korak, ki vodi v velike premike – lahko se zaupaš osebi, ki ji zaupaš, če še nisi pripravljen_a prijaviti dejanja oziroma si ga ne želiš prijaviti.
Če potrebuješ podporo lahko za pomoč zaprosiš tudi razna društva, SOS telefone, centre za socialno delo, krizne centre, policijo in druge – tudi nas!
“From every wound there is a scar, and every scar tells a story. A story that says, -I survived-.”― Fr. Craig Scott