Vstop v svet odraslosti

Prehod mladih iz procesa izobraževanja na trg dela, predstavlja pomemben mejnik v življenju. To obdobje lahko posamezniku povzroča tudi veliko stresa, ki je ponavadi povezan s težavo pri iskanju zaposlitve, veliko konkurenčnostjo na trgu dela, pomanjkanju posameznih delovnih mest, včasih pa zgolj pomanjkanjem sreče, saj zaposlitev še zdaleč ni več pogojena zgolj z izobrazbo posameznika, kot je morda veljalo v preteklosti, temveč je odvisna od veliko več faktorjev.

Tako so mladi določenim eksistencialnim vprašanjem izpostavljeni že v času študija, kjer se poleg vprašanj o lastni identiteti, pojavijo tudi vprašanja o prihodnosti, lastnega položaja v družbi, pričakovanja o prvi zaposlitvi in podobno. Tako se mnogo mladih po zaključenem izobraževanju sooča z obdobjem brezposelnosti ali nestalne zaposlenosti, v sklopu katerega se množično prijavlja na razpisana prosta delovna mesta ter hodi na številne razgovore. Za nekatere je seveda to obdobje lažje, saj dobijo prvo zaposlitev v sklopu podjetij in organizacij, kjer so tekom študija opravljali študentsko delo ali študijsko prakso, drugi se zaposlijo v družinskem podjetju ali pa se sreča obrne, da so ob »pravem času na pravem mestu«.

Prva opisana situacija je na žalost precej realna, saj je brezposelnost med mladimi v Evropski Uniji dva- do trikrat višja od splošne stopnje brezposelnosti. Vseeno gre v zadnjih letih na boljše, kar se morda povezuje z večjo fleksibilnostjo mladih, kjer se zaradi želje po zaposlitvi in finančni neodvisnosti, prilagodijo in sprejmejo tudi dela, ki niso nujno povezana z njihovo pridobljeno izobrazbo ali celo področjem dela za katerega so se izobraževali.

Prva zaposlitev lahko tako mlademu posamezniku povzroča veliko stresa, saj je obdobje brezposelnosti ali nestalnih zaposlitev tudi obdobje velike negotovosti, kar lahko znatno negativno vpliva tudi na duševno zdravje. Razlogi, da so mladi manj zaželeni na trgu dela so po navadi predvsem pomanjkanje delovnih izkušenj, premalokrat pa se delodajalci zavedajo, da so ravno mladi tisti, ki v večini prihajajo z novejšimi znanji, tehničnimi spretnosti ter kompetencami, ki so skladnejša današnjemu času in družbi. Trend, ki je opazen v Sloveniji tako kaže, da v večini mladi dosežejo prehod v stalno zaposlitev šele po 30. letu starosti, s čimer pridobijo tudi večji občutek varnosti. Tako mladi dandanes v večini ne pričakujejo več trajne zaposlitve ob vstopu na trg dela, temveč jim je bolj pomembna vsakršna oblika zaposlitve, četudi začasna. S tem pa seveda ne opuščajo želje po trajni zaposlitvi in delovni uspešnosti na želenem področju v kasnejših zaposlitvah.

Kar nekaj študij se je osredotočalo na vpliv »obdobja negotovosti« mladih na prehodu v zaposlitev na njihovo duševno zdravje. Seveda ko govorimo o vplivih na duševno zdravje, tega ne pogojuje zgolj zaposlitev ali brezposelnost, temveč tudi drugi pomembni dejavniki, kot na primer zadovoljstvo ali nezadovoljstvo na delovnem mestu, delovno mesto na želenem področju ali na neželenem področju ter stalnost ali nestalnost zaposlitve. Pri tem se pokažejo pomembne razlike, ki govorijo v prid mladih, ki so zaposleni na želenem področju dela, oziroma želenem delovnem mestu. Slednje pozitivno vpliva na njihovo duševno zdravje, poleg tega pa je pri njih prepoznana višja storilnostna motivacija, boljša samopodoba, višje izražena samozavest, boljše splošno razpoloženje ter večja socialna podpora.

Zaradi velike »turbulentnosti« v obdobju prehoda mladih v odraslost ter soočanju z neizprosnostjo trga dela, se morda poraja vprašanje, kaj lahko mladim pri tem pomaga ter kako se lahko s tem obdobjem uspešno soočajo. Prva in zelo pomembna stvar je seveda vztrajnost. Zaupanje vase in verjetje v to, da nas nekje čaka »idealna« zaposlitev, nas motivira in spodbuja tudi ko naletimo na ovire, prve zavrnitve ter neuspehe ob iskanju zaposlitve. Pri tem ima zelo veliko vlogo socialna podpora, ki nam jo dajejo naši bližnji (prijatelji, družina, partnerji,…).

Zelo prav pride, da čas iskanja zaposlitve izkoristimo za dodatno vlaganje vase, osebnostno rast ter razvijanje kompetenc. Ko se nam ponudi možnost prve zaposlitve, četudi začasne, to priložnost izkoristimo s »polno žlico« ter se dokažimo našemu delodajalcu ter nenazadnje sami sebi. Tako ne le da se bomo veliko naučili, temveč si bomo tudi povečali nadaljnje zaposlitvene možnosti. Z veliko mero vztrajnosti in potrpežljivosti bomo nekega dne prišli do želene zaposlitve in ves trud bo poplačan. (Za)upaj si!