Projekt TR-KONJ, ki ga financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, smo v Škatlici posvetili raziskovanju in uvajanju trajnostnih rešitev v konjeništvu. V času enega leta smo preizkusili nove pristope, spremljali mednarodne dobre prakse in izvedli vrsto delavnic za lokalno skupnost, konjarje in osnovnošolce.
Ker verjamemo, da je moč trajnostnega razvoja tudi v deljenju znanja, smo pripravili pregled ključnih praks, ki so nas navdihnile in tistih, ki smo jih uvedli sami.
1. Equitopia – dobrobit konj na znanstvenih temeljih
Organizacija Equitopia iz ZDA je pomembna platforma, ki si prizadeva za izboljšanje dobrobiti konj skozi znanstveno utemeljeno izobraževanje. Njihovo vodilo je, da je dobrobit konj neposredno povezana z razumevanjem njihovega naravnega vedenja, okolja in interakcij z ljudmi.
Na njihovi spletni platformi ponujajo plačljive in brezplačne ter dostopne izobraževalne vsebine, vključno z video predavanji, webinarji, vodiči in članki, ki temeljijo na najnovejših raziskavah s področja etologije, veterine, prehrane in oskrbe konj. Njihov cilj je omogočiti vsakomur – od lastnikov rekreativnih konj do strokovnjakov – pridobivanje znanja za bolj humano, varno in zdravo življenje konj.
Izpostavljajo pomen:
- ustreznega bivanjskega okolja (gibanje, socialni stiki, dostop do hrane in vode),
- ustrezne opreme in ravnanja s konji, ki temelji na razumevanju njihovega vedenja,
- in meddisciplinarnega pristopa, ki vključuje tako veterino kot tudi etologijo in prakso.
S tem prispevajo k zmanjšanju stresa, poškodb in vedenjskih težav pri konjih – kar vodi do bolj trajnostnega in odgovornega konjeništva.
Več informacij: https://www.equitopiacenter.com
2. FEI Campus – izobraževalni modul Trajnostno konjeništvo
SFEI Campus je brezplačna spletna učna platforma Mednarodne konjeniške federacije (FEI), ki vključuje različne module za konjeniške delavce, tekmovalce in ljubitelje konj. Eden ključnih med njimi je interaktivni modul “Sustainability and Horses”, ki obravnava, kako lahko konjeništvo prispeva k bolj zeleni prihodnosti.
Modul vključuje:
- pregled vplivov konjeništva na okolje (od odpadkov do porabe vode in energije),
- konkretne rešitve za bolj trajnostno ravnanje v hlevih, na pašnikih in tekmovališčih,
- spodbudo za razvoj lokalnih trajnostnih strategij in vključevanje skupnosti.
Poudarek je na praktičnih izboljšavah, ki jih lahko uvede vsak – ne glede na velikost hleva ali namen (rekreativno, športno, terapevtsko konjeništvo). Od varčevanja z vodo in ravnanja z gnojem, do zmanjšanja emisij in prehoda na obnovljive vire energije.
FEI s tem modulom odpira prostor za odgovorno in sodobno konjeništvo, ki se zaveda svoje vloge pri varovanju okolja.
Več informacij: https://campus.fei.org
3. EquuRES – evropski certifikat za trajnost v konjeništvu
Label Equures Environnement et Bien-être Animal – EquuRES konjeniški certifikat za okolje in dobrobit živali (Francija) je prvi certifikat v Evropi, ki celostno ocenjuje in nagrajuje konjeniške centre za njihovo skrb za okolje in dobrobit konj. Razvit je bil v Franciji, kjer ga danes uporablja že več kot 300 konjeniških centrov.
Gre za praktično orodje, s katerim se ovrednotijo ključni vidiki delovanja konjeniškega obrata:
- ravnanje z vodo in odpadki,
- raba energije (vključno z obnovljivimi viri),
- kakovost krme in hlevov,
- dostop konj do gibanja in socialnega stika,
- transport živali,
- vpliv na lokalno okolje in krajino.
Postopek vključuje svetovanje, samoevalvacijo in obisk ocenjevalca. Center, ki pridobi certifikat, prejme oznako EquuRES Engagement ali EquuRES Excellence, kar mu omogoča večjo kredibilnost pri uporabnikih, financerjih in lokalni skupnosti.
Tak sistem bi bil dobrodošel tudi v Sloveniji – kot spodbuda za višje okoljske in etične standarde v konjeništvu.
Več informacij: https://www.equures.fr (v FR)
4. Track system in Equicentral – upravljanje, ki sledi naravi
Dva mednarodno uveljavljena sistema za sonaravno oskrbo konj in upravljanje pašnikov sta Track system (znan tudi kot Paddock Paradise) ter Equicentral system. Oba stremita k izboljšanju dobrobiti konj, zmanjšanju erozije ter bolj trajnostni rabi zemljišč.
Track system temelji na ureditvi ozkih, utrjenih poti (track), ki vodijo konje od ene »postaje« do druge – krmilnice, napajalnika, ležišča, senc… S tem se spodbuja:
- več naravnega gibanja (kar zmanjšuje pojav kolik in drugih težav),
- manjša obraba tal (ker ni ene velike, uničene ograjene površine),
- več nadzora nad prehrano in interakcijami konj.
Equicentral gre še korak dlje – spodbuja redno vračanje konj na »centralno postajo«, ki služi kot krmilnica, napajalnik in zavetje. Poudarek je na:
- rotaciji pašnikov, s čimer se povečuje biodiverziteta in zdrava rast trave,
- upravljanju gnoja in blata, ki se zbira na enem mestu in je enostavno za uporabo ali kompostiranje,
- učinkoviti rabi vode, z zbiranjem in filtracijo deževnice.
Oba sistema od lastnikov zahtevata premislek in načrtovanje – a dolgoročno prinašata koristi za konje, naravo in denarnico.
Več informacij:
https://www.paddockparadise.net
5. Ranč Vihra – domači primer dobre prakse
V Sloveniji imamo vse več primerov odgovornega upravljanja s pašniki in izpusti za konje. Eden najbolj celovitih je Ranč Vihra, kjer konje oskrbujejo v skladu s filozofijo track sistema. Njihovi konji živijo v naravnem okolju, se gibajo po utrjenih poteh med senom, vodo in zavetjem, in imajo možnost naravnih interakcij v čredi. Z dobro premišljenim razporedom »postaj« ter uporabo različnih podlag (pesek, mivka, trava) zmanjšujejo erozijo in ohranjajo zdravo okolje za gibanje – tako fizično kot psihično.
Ranč Vihra dokazuje, da je tudi v slovenskih razmerah mogoče uresničiti trajnostne rešitve s premišljenim načrtovanjem, opazovanjem in nenehnim učenjem.
6. One Welfare – dobrobit ljudi, živali in okolja
Koncept One Welfare izhaja iz ideje, da so dobrobit ljudi, živali in okolja medsebojno povezani. Če želimo dolgoročno izboljšati življenje katerekoli od teh skupin, moramo obravnavati vse tri kot neločljiv sistem.
V konjeniškem kontekstu to pomeni:
- da je dobrobit konj povezana z delovnimi pogoji in znanjem ljudi, ki z njimi delajo;
- da so vplivi hleva, pašnikov in kmetij na okolje pomembni za trajnostno prihodnost;
- da je sodelovanje med sektorji (zdravstvo, veterina, okoljevarstvo, izobraževanje) ključno za dolgoročne rešitve.
One Welfare postaja temeljno vodilo v številnih evropskih politikah – od veterinarske medicine do podeželskega razvoja.
Tudi mi v Škatlici pri svojem delu s konji sledimo temu razumevanju:
- z uporabo naravnih materialov pri gradnji in obnovi,
- z vključevanjem otrok, mladih in lokalne skupnosti v izobraževanja,
- z uvajanjem rešitev, ki so dobre za konje, ljudi in okolje.
Več informacij: onewelfareworld.org
7. Naši koraki v praksi: kaj smo uvedli v Škatlici?
Naši trajnostni koraki v praksi v projektu TR-KONJ:
Trajnostna krma
V okviru projekta smo prvič začeli kupovati seno z ekološkim certifikatom. Sodelovanje z ekološkim kmetom se je izkazalo kot uspešno, zato bomo z nakupi nadaljevali tudi v prihodnje. Ekološka pridelava pomeni manj pesticidov, boljšo kakovost prsti in podporo trajnostnemu kmetijstvu.
Termo napajalnik z žogo
Za demonstracijo smo kupili termo napajalnik, ki s pomočjo izolacije in toplote iz tal ohranja vodo tekočo tudi pozimi – brez dodatnega vira energije. Trenutno deluje na vodovodno omrežje, a do konca meseca bo povezan na (filtriran) zbiralnik deževnice, kar bo omogočilo popolnoma pasivno, okolju prijazno rešitev.
Solarni reflektor
Naš prvi solarni reflektor uspešno osvetljuje notranje jahališče v stari žagi, trenutno pa nameščamo še solarni modul na električni pastir na pašnikih. S tem smo preverili zmogljivost sončne energije in pridobili izkušnjo za prihodnje večje naložbe.
Aktivni hlev – prvi koraki
V okviru projekta smo uredili prvih 150 metrov utrjenih poti za prihodnji aktivni hlev, ki temelji na track sistemu. Cilj je ustvariti gibanje spodbujoče okolje s postajami za hrano, vodo, senco in počitek. V prihodnosti načrtujemo še več poti, raznolikih podlag in razširitev poti na trenutno zaraščen del posesti.
Biotska raznovrstnost
Zasadili smo več kot 40 dreves, ki bodo v prihodnosti nudila senco konjem, bogatila tla, omogočala habitat za živali in izboljšala mikroklimo na pašnikih. Gre za enega najmočnejših simbolnih in praktičnih korakov k bolj zelenemu konjeništvu.
8. Pet domen dobrobiti konj – znanost kot podlaga za prakso
Model petih domen predstavlja sodoben okvir za celostno ocenjevanje dobrobiti živali, ki se ne ustavi pri odsotnosti trpljenja, temveč išče pogoje za pozitivno izkušnjo življenja živali. Gre za model, ki povezuje fizične pogoje s psihološkim stanjem živali, kar omogoča celosten pristop k oskrbi in življenju konj. Je nadgradnja tako imenovanega 3F modela za dobrobit konj (friends, forage and freedom – dostop do družbe, hrane in svobode).
Pet domen vključuje:
- Prehrana – kakovostna in ustrezna hrana ter voda
- Okolje – varno, udobno in naravno okolje
- Zdravje – veterinarska oskrba, preprečevanje bolezni
- Vedenje – možnost gibanja, raziskovanja, socialnih stikov
- Mentalno stanje – občutek varnosti, sproščenost, zanimanje za okolico
Zakaj je to pomembno za trajnostni razvoj
Je tudi del Cilja 15 (življenje na kopnem) in Cilja 3 (zdravje in dobrobit za vse). Poleg tega je neposredno povezana s pristopom One Welfare, ki poudarja prepletenost med zdravjem ljudi, živali in okolja.
V kontekstu konjeništva to pomeni, da:
- moramo razmišljati o odgovorni reji in oskrbi konj (SDG 12),
- vplivamo na krajinsko in ekološko ravnovesje (SDG 15),
- vplivamo na dobrobit otrok in mladih, ki sodelujejo v programih z živalmi (SDG 3).
V projektu TR-KONJ smo ta pristop uporabljali kot referenčni okvir pri uvajanju vseh naših rešitev – od infrastrukture do izobraževalnih vsebin.
World Horse Welfare – The 5 Domains
Kaj sledi?
V zadnji fazi projekta bomo pripravili infografiko s priporočili in konkretnimi rešitvami za zmanjšanje okoljskega odtisa konjeništva, ki bo brezplačno dostopna na naši spletni strani in enostavna za deljenje na družbenih omrežjih.
Želite biti obveščeni, ko bo objavljena? Spremljajte nas na FB in Instagramu.
Projekt TR-KONJ financirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Projekt je sofinanciran s strani Eko sklada in Ministrstva za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije v okviru javnega razpisa NVO23 za področje podnebnih sprememb.
