Velikokrat zasledimo besedno zvezo »duševno zdravje«, pa vemo, kaj točno stoji za tem? Kaj pomeni, da je oseba duševno zdrava?
Zdravje v splošnem pogosto razumemo zgolj kot odsotnost bolezni, pri tem pa kaj hitro pozabimo, da je zdravje precej bolj širok pojem. Kdaj lahko torej rečemo, da smo zdravi? Zdravje vključuje tako posameznikovo fizično, duševno (psihično) in socialno dobro počutje, oziroma drugače rečeno – blagostanje. Sedaj, ko smo spoznali kaj sploh pomeni »biti zdrav«, se bomo v nadaljevanju bolj podrobno osredotočili na duševno zdravje.
Duševno zdravje je stanje posameznikove dobrobiti, kjer je oseba zmožna čutiti prijetna čustvena stanja, kot so sreča, zadovoljstvo, optimizem, varnost, zaupanje, samospoštovanje in podobno, hkrati pa je v svojem vsakdanu učinkovita in se uspešno sooča s stresnimi situacijami. Duševno zdrava oseba ima pozitiven odnos do sebe, drugih, okolja v katerem biva in sveta v celoti. Seveda pa vsi vemo, da se v življenju soočamo z različnimi izzivi, ki včasih zamajejo tudi našo duševno blagostanje. Tako se duševno zdravje lahko tekom življenja spreminja, zaradi česar govorimo o »kontinuumu duševnega zdravja«, ki prehaja od duševnega blagostanja do težav v duševnem zdravju. Kako se bo posameznik na določene življenjske izzive odzval, je precej odvisno od tako imenovane »duševne kondicije«, katera je odvisna od različnih dejavnikov, kjer so v ospredju genetika, okoljski vplivi ter posameznikova skrb za lastno duševno zdravje. V primeru, da se oseba prične soočati s težavami, ki jo pričnejo ovirati v vsakdanjem življenju, ne moremo več govoriti o duševnem zdravju, temveč o težavah v duševnem zdravju. Pri tem je pomembno poudariti, da odsotnost težav v duševnem zdravju še ne nujno pomeni dobrega duševnega zdravja.
Mladostniške stiske so največkrat povezane s šolo, katero pogosto opredelijo kot velik vir stresa, poleg šole pa so v ospredju tudi odnosi – tako družinski, kot tudi vrstniški. Mladostniki duševno zdravje razumejo, kot izredno pomembno in ga postavljajo celo pred telesno zdravje. Pri tem se zavedajo, da imajo sami veliko vpliva na svoje zdravje in vsesplošno dobro počutje. Da so mladostnikom te tematike pomembne kaže tudi dejstvo, da se o teh vsebinah pogosto pogovarjajo med sabo. Vseeno je zaskrbljujoče dejstvo, da se mladostniki srečujejo z veliko različnimi stresnimi dejavniki in izkušnjami, pri čemer so poleg šole pogosti viri stresa tudi negativne misli in občutki o sebi, telesne spremembe med odraščanjem, težave s prijatelji, ločitev staršev, kronične bolezni, težave v družini, selitev, menjava šole, visoka pričakovanja in podobno.
Najbrž se zdaj sprašujete, kako lahko torej poskrbite zase in negujete svoje duševno zdravje? Pri tem so ključni tako imenovani »varovalni dejavniki«, kateri krepijo našo duševno kondicijo in tako precej zmanjšajo verjetnost, da bomo razvili težave v duševnem zdravju. Varovalne dejavnike lahko v grobem razdelimo na individualne, okoljske (družina, šola in drugi sistemi, katerih del smo) in družbeno-kulturne dejavnike. Tako bo na primer mladostnica iz družine, v kateri se ne počuti dobro, vendar kljub temu skrbi za redno fizično aktivnost, se počuti vključena v šolsko okolje, ima krog prijateljev, ki jim lahko zaupa in se v svojem okolju počuti varna, imela precej manj možnosti, da v življenju razvije težave v duševnem zdravju, kot mladostnica, ki se v svojem okolju in v sebi ne počuti varna, si težko zaupa, se pogosto ne spoštuje in ob sebi nima oseb, ki bi jim lahko zaupala.
Kaj lahko storimo, če v nekem obdobju življenja opazimo, da se soočamo z večjimi stresnimi dejavniki ali pa opazimo, da se ne počutimo več tako dobro, kot smo se? Najbolj pomembno je, da si to najprej priznamo, nato pa si poiščemo ustrezno pomoč. Če ne vemo na koga se obrniti, je vedno dobro, da se zaupamo odrasli osebi, s katero imamo dober odnos in za katero vemo, da ji lahko zaupamo. Tako bomo naredili prvi pomemben korak na poti k rešitvi.
Da pa bo usmeritev lažja, si oglej spletni zapis z naslovom Kontakti pomoči, v katerem je zapisanih kar nekaj kontaktov strokovnih služb, ki delujejo na področju informiranja in varovanja duševnega zdravja ter pomoči v primeru stisk.