Ko govorimo o spolu, po navadi najprej pomislimo na biološko pripisan spol otroka ob rojstvu, slednji pa se lahko pomembno razlikuje od družbenega spola. Družbeni spol temelji na družbi in kulturi določenega okolja, prav tako na posameznikovih doživljanjih, občutkih in potrebah.
Družbeni spol tako razumemo kot družbeno kategorijo, katera pomembno vpliva na naše odločitve in odnose z drugimi. S pojmom družbenega spola ne opisujemo zgolj binarnega spolnega sistema, v katerem ljudi delimo na ženski in moški spol, temveč vse obstoječe spole, katerih je mnogo več. Tako pri družbenemu spolu prevlada pravica posameznika po samoidentifikaciji, kar pomeni, da ima vsaka oseba pravico do (pre)oblikovanja in definiranja ali ne definiranja lastne spolne identitete.
Nadpojem binarnega spolnega sistema je tako dandanes pojem transspolnosti. Pri transspolnosti poznamo več spolnih identitet. Prva kategorija so transseksualne osebe, ki si želijo t.i. »tranzicije«, kar je telesna potrditev spola, s katerim se identificirajo. Druga kategorija transspolnih oseb so nebinarni posamezniki, ki se ne opredeljujejo na podlagi binarnega sistema, torej se ne identificirajo oziroma ne poistovetijo ne z moškim, ne z ženskim spolom. Spolno fluidni posamezniki so naslednja skupina transspolnih oseb, katerih spolna identiteta ni fiksna temveč »fluidna«, kar pomeni, da tekom obdobji prehaja med različnimi identitetami. Sledijo aspolni posamezniki, kateri si ne pripisujejo nobene spolne identitete, spolno nevtralni posamezniki pa so tisti, ki svojo spolno identiteto opredeljujejo, kot nevtralno. Nenazadnje pod kategorijo transspolnih posameznikov uvrščamo tudi tiste posameznike, ki se identificirajo z večimi spoli, to so t.i. bispolne ali trispolne identitete.
Pomen razlikovanja med biološkim in družbenim spolom je predvsem v tem, da se poudarja, da biološki spol še ni zadosten vzrok »ženskosti« ali »moškosti« posameznika. Drugače povedano, če se nekomu ob rojstvu predpiše ženski spol še ne pomeni, da se bo tekom življenja ta oseba vedla feminino, enako velja pri moškem biološkem spolu. Tako se družbeni spol posameznika razvije z zavedanjem in dojemanjem sebe v družbi kateri pripada.
Ko govorimo o spolu, ne moremo mimo družbenim pričakovanj in stereotipnih prepričanj o določenem spolu in posledično o vedenju le-tega. Tako so družbena in kulturna pričakovanja določenega okolja do vsakega spola specifična. Na tem mestu imajo pomembno vlogo t.i. »spolne vloge«. Spolne vloge razumemo kot družbeno predpisane norme, katere so posamezniku dodeljene glede na predpisani biološki spol. Na podlagi teh norm izhajajo družbena pričakovanja o vedenju, interesih, spretnostih in osebnostnih lastnosti posameznega spola. Preko spolnih vlog, ki jih posameznik v socialnem okolju prevzema, utrjuje svoj obstoj in vrednost znotraj družbenega sistema.
Vpliv spolnih vlog je viden že ob rojstvu otroka, ko mu starši na podlagi biološkega spola dodelijo ime, izberejo barvo oblačil, igrače ipd. ter ga kasneje z družbenimi pričakovanji in spolnimi stereotipi tudi vzgajajo. Na spolno tipizirano vedenje naj bi imeli poleg sorojencev največ vpliva ravno starši, kjer veliko prispeva tudi njihova stopnja izobrazbe. Tako je spolno stereotipiziranje manj opazno pri otrocih višje izobraženih staršev, saj slednji v večini manj striktno upoštevajo tradicionalne spolne vloge.
Dandanes si različni avtorji glede teorije o spolih še vedno precej nasprotujejo, pri čemer eni podpirajo delitev na »ženske vloge« in »moške vloge«, drugi pa tej delitvi ostro nasprotujejo. Spolna neenakost in družbena pričakovanja do določenega spola (še vedno) obstajajo ter so del kulturno-zgodovinskih vplivov. Če se želimo otresti trdno zasidranih spolnih stereotipov in predsodkov, se moramo zavedati, da človekovo (spolno) identiteto gradi več dejavnikov in ne zgolj spol pripisan ob rojstvu.