Kaj je medvrstniško nasilje?
Pri medvrstniškem nasilju gre za nasilje, ki je lahko verbalno, psihično ali fizično. Medvrstniško nasilje vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in nasilnežem, pri čimer se žrtev ne more braniti, hkrati pa ob tem občuti nemoč in strah.
Večina učencev se kmalu po vstopu v šolo sreča z različnimi oblikami medvrstniškega nasilja. Najpogosteje gre za telesno nasilje, ki se kaže kot brcanje, odrivanje in lasanje. Zelo pogosto je tudi besedno nasilje, ki se kaže preko žaljivk, širjenja lažnih govoric in žaljivih vzdevkov. Pojavlja se tudi izsiljevanje ali ekonomsko nasilje, ki vključuje zahtevo po denarju in drugih materialnih dobrinah.
Ne smemo pa pozabiti na morda najbolj prikrito obliko nasilja; psihično nasilje. Ta zajema izključevanje, zavračanje, sovražnost in zasmehovanje. Ta vrsta medvrstniškega nasilja se ne kaže odkrito, ampak se dogaja za hrbtom žrtve, posledice pa so lahko hujše od fizičnega nasilja.
Kdo so udeleženci medvrstniškega nasilja?
- Otrok ali mladostnik, ki je izpostavljen agresivnemu vedenju in zlorabi moči s strani vrstnika ali skupine vrstnikov. Nasilje, ki ga doživlja, povzroči številne posledice, saj postopoma prične destruktivno vplivati na njegov učni uspeh, socialno vključenost in zdravje.
- Otrok ali mladostnik, ki dlje časa izvaja nasilje nad vrstnikom in zlorablja svojo fizično, psihično, spolno ali materialno premoč. Pri tem je v procesu ustrahovanja in nadzora nad vrstnikom vse močnejši, kar vodi v vse večje neravnovesje v moči
- Otroci ali mladostniki, ki zaznajo nasilje med vrstniki, vanj aktivno ne posegajo in ne izvajajo nasilja, vendar ga neposredno opazujejo ali celo spodbujajo k nadaljevanju nasilja, pri čemer žrtve ne zaščitijo.
- Otroci in mladostniki so lahko enkrat žrtve, drugič pa povzročitelji nasilja – velika verjetnost je, da se bo otrok ali mladostnik, ki je žrtev nasilja sčasoma tudi sam pričel vesti nasilno, saj se na drugačen način ne bo zmogel braniti.
Kaj je spletno nasilje?
Spletno nasilje je namerno nadlegovanje in/ali ustrahovanje preko interneta in informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kot so na primer:
- pošiljanje žaljivih sporočil,
- pošiljanje ali objavljanje škodljivih, neresničnih ali krutih izjav,
- objavljanje občutljivih, zasebnih informacij,
- pošiljanje ali objavljanje obdelanih fotografij na žaljiv način,
- prilaščanje druge identitete z namenom osramotitve in škodovanja,
- obrekovanje na forumih ali socialnih omrežjih,
- izključevanje iz spletne skupnosti oziroma spletne skupine prijateljev,
- snemanje nasilnih, seksualnih ali drugače neprimernih videoposnetkov ali fotografij in
- razpošiljanje ter objavljanje teh vsebin na spletu.
V nasprotju z nasiljem v živo se pri spletnem nasilju uporablja internetna tehnologija, mobilne naprave, video igre in socialna omrežja. Vsi smo neprestano v kontaktu z družbenimi omrežji, kot so Facebook, Instagram, Snapchat, Youtube, TikTok, zato je možnosti, da bi ravno preko teh platform prišlo do nasilja, zelo veliko.
Spletno nasilje, v katerem lahko otrok ali mladostnik, ki je nasilen, ostane anonimen in se skriva za svojim ekranom, slednjemu omogoči, da izreče besede, ki jih morda v živo nikoli ne bi izjavil. Največja razlika med eno in drugo obliko nasilja je v tem, da je internet dostopen 24 ur na dan. Škodljivi komentarji, posnetki ali neprimerne fotografije širšo publiko dosežejo le v nekaj sekundah, se hitro in anonimno širijo in nikoli jih ne moremo izbrisati iz interneta.
KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI?
Vedno se moramo zavedati, da je nasilno vedenje izbira. Vsak je odgovoren za svoje vedenje in za nastanek nasilja je vedno odgovoren povzročitelj.
Vse, ki se z nasiljem soočate, pozivamo, da v takih primerih poiščete pomoč odrasle osebe oziroma osebe, ki ji zaupate in ki vam bo prisluhnila. To so lahko starši, učiteljice in učitelji, svetovalke in svetovalci, zaposleni v šolski svetovalni službi, prijatelji in drugi. Če imate občutek, da v svoji bližini nimate nikogar, ki bi vam lahko stal ob strani, vas vabimo, da si ogledate (link do zapisa) vire pomoči, na katere se lahko obrnete.
Če vidimo, da je nekdo žrtev nasilja, potem ustrezno ukrepamo. Na družabnih omrežjih obstaja možnost, da nasilne komentarje in posameznike prijavimo. Posameznika, ki izvaja nasilje, lahko opozorimo, naj tega ne počne, vendar je nujno, da ob tem pazimo, da se sami ne postavimo v nevaren položaj. O nasilju v vsakem primeru obvestimo odraslo osebo. To so lahko starši, učiteljice in učitelji, svetovalke in svetovalci, zaposleni v šolski svetovalni službi in policisti. Za podporo pri tem se lahko obrnete tudi na vire pomoči (link do zapisa).
Pomembno: Zelo pogosto je, da so posamezniki nasilni zato, ker sami potrebujejo pomoč. Včasih lahko nasilen posameznik razvije tako obliko vedenja, ker je ali je bil nekoč žrtev nasilja in zlorabe tudi sam.