Obrambni mehanizmi

Obrambni mehanizmi so nezavedni psihološki mehanizmi, ki nam pomagajo zmanjšati občutek tesnobnosti ob nesprejemljivih ali potencialno škodljivih dražljajih, ki so lahko tudi nam lastni. Sem sodijo vse psihološke strategije, ki jih podzavest uporabi, da manipulira, zanika ali popači resničnost, z namenom, da ohranimo vrednote, stališča in prepričanja o sebi ali o drugih. So povsem običajni načini za soočanje z vsakodnevnimi izzivi, zunanjimi grožnjami in predstavljajo različne, lahko povsem individualne vzorce vedenja, zato so tudi tako številčni in različni.

Mehanizmi obrambe so del naše biologije in jih najdemo tudi pri živalih – na primer, ko ob prisotnosti plenilca otrpnejo. Tako je tudi pri ljudeh funkcija teh mehanizmov, da nam pomagajo preživeti, zato so iz tega vidika obrambe za nas pozitiven in koristen mehanizem. V kolikor pa vedenjski vzorec začne puščati posledice, ki niso ugodne za naše telesno ali duševno zdravje, nam lahko določen obrambni mehanizem tudi škodi, čeprav nas v danem trenutku obvaruje. Obrambni mehanizmi imajo lahko zdrave ali nezdrave posledice, kar je odvisno od okoliščin in pogostosti rabe obrambnih mehanizmov. Tako je lahko pretirana uporaba kateregakoli ali uporaba nefunkcionalnih obrambnih mehanizmov, lahko vzrok za težave v duševnem zdravju. 

Nekateri od pogostih obrambnih mehanizmov so:

  • umik: popolna izolacija od situacije; na primer v službi, ki nam ni všeč, se zatekamo v dnevno sanjarjenje;
  • zanikanje: nepriznavanje realnosti; na primer oseba ima težave z alkoholom, vendar jih zanika tako sebi kot drugim;
  • projekcija: preslikavanje občutkov, želja, potreb, misli na drugo osebo;
  • disociacija: mentalni umik iz situacije; oseba v stiski mentalno izstopi iz lastnega telesa ter tako lažje prestane neprijetno situacijo;
  • acting-out: izražanje potlačenih čustev na ekstremen in nevaren način; adrenalinski športi, tvegani spolni odnosi, samopoškodovanje;
  • potlačitev in izolacija čustev, zaradi socialne neprimernosti;
  • racionalizacija: pojasnjevanje na razumen način; primer: še dobro, da je pandemija, se lahko posvetim študiju;
  • sublimacija: preusmerjanje notranjih impulzov v nekaj socialno bolj sprejemljivega; oseba, ki jo fascinirajo trupla postane kirurg;
  • intelektualizacijo: posameznik preko znanstvenih in strokovnih razlag pojasni vzroke in posledice lastnih čustev ali dogajanja; čustvena sem, ker imam menstruacijo; 
  • reakcijska formacija: delovanje v nasprotju s čustvi ali potrebo; na primer homoseksualna oseba se podredi cis-normativnnosti;
  • premestitev občutkov iz enega objekta na drugega; na primer ob tragični smrti, žena čuti jezo do moža, jezo preusmeri na reševalce, ki ga niso uspeli rešiti, saj je to socialno bolj sprejeto;
  • kompenzacija: pomanjkljivosti na enem področju nadomestimo z presežkom na drugem področju; 
  • humor: raba šaljenja v neprijetni situaciji.

Samopoškodbeno vedenje je ena od nefunkcionalnih oblik spoprijemanja v stresnih situacijah. Škodovanje lastnemu telesu z različnimi ostrimi pripomočki, z ognjem, z uživanjem psihoaktivnih substanc, alkohola ali drugih škodljivih snovi, ima namen premestiti kontrolo iz travmatske izkušnje na lastno telo ter sprostitev občutkov tesnobnosti, jeze ali žalosti. Druga vedenja, ki so v funkciji obrambe in lahko na dolgi rok škodujejo, so prenajedanje, pretirana telovadba, ekstremno hujšanje, zapravljanje, zloraba drog in alkohola, kajenje, deloholizem itd.

Ko nas vedenjski vzorci obrambe zelo ovirajo pri našem vsakodnevnem delovanju ali nam celo škodujejo, si moramo poiskati ustrezno pomoč. V nekaterih primerih si lahko pomagamo sami ali težavo razrešimo preko pogovora z nekom, ki mu zaupamo. Včasih pa potrebujemo pri razreševanju težav strokovnejšo pomoč psihologa ali psihoterapevta. O tem katero pomoč in kje jo lahko poiščeš, si lahko prebereš na povezavah tukaj. 

Zdrave oblike spoprijemanja s stresnimi situacijami so vse tiste aktivnosti, ki nam pomagajo, da se razbremenimo, sprostimo neizražena čustva ali misli ter se po izvedbi te aktivnosti počutimo sproščene in pomirjene. Ob tem pa ta vedenja ne vplivajo negativno na naše telesno ali duševno dobro počutje v danem trenutku niti v prihodnosti. Nekaj primerov zdravih načinov spoprijemanja ti nanizamo tu: joga, meditacija, tehnike čuječnosti, vizualizacija, hipnoza, telovadba, poslušanje glasbe, branje, ogled priljubljene serije ali filma, sprehod v naravi, ustvarjanje, risanje, ples. Lahko si najdeš povsem svojo, tebi blizu tehniko, ki te sprosti. 

Mogoče te malenkost razbremeni že virtualen objem od ekipe (za)upam si! 🙂