Ker smo socialna bitja, smo celo življenje vpleteni v take in drugačne odnose – tako sami s sabo kot z drugimi. Mladostništvo je čas sprememb na socialnem, čustvenem in kognitivnem področju vsakega posameznika. Razvoj čustvene in socialne zrelosti sta prepletena; ko se viša čustvena zrelost mladostnikov, se njihovi odnosi s sovrstniki spreminjajo. Mladostniki postajajo vedno bolj ranljivi in čustveno intimni s svojimi prijatelji. Medvrstniški odnosi postajajo vse pomembnejši v življenju mladostnikov, kar pomeni da imajo na voljo manj časa za družinske člane. Vendar pa pomanjkanje časa ni edini razlog za odmik od družine. Kakovost medvrstniških odnosov se v mladostništvu spreminja. Kognitivni razvoj mladostnikom ponuja boljše razumevanje in predvidevanje želja, potreb in občutljivosti sovrstnikov. Ta povečana duševna in čustvena zrelost pomeni, da so mladostniki zdaj sposobni drug drugemu nuditi pristno čustveno podporo in tolažbo ter smiselne nasvete. Tako družina ni več edini vir socialne podpore.
Pa si poglejmo, katere odnose je pomembno negovati v času mladostništva in kateri odnosi so tisti, ki se bodo v tem obdobju nekoliko spremenili.
Odnos “sam s sabo”
Zelo pomemben vidik mladostništva in kasneje tudi vstopa v odraslost je odnos, ki ga imamo sami s sabo. Raziskave kažejo, da se mladostniki, ki so bolj sočutni do sami sebe, počutijo boljše kot preostali posamezniki. Sočutnost do sebe predstavlja zmožnost posameznika, da sprejema svoje pomanjkljivosti in je kljub težavam, ki jih doživlja, sposoben biti prijazen do samega sebe. Nekateri udeleženci iz raziskav poročajo, da se “do sebe obnašajo tako prijazno, kot bi se obnašali do svojih prijateljev”. Še posebej v času mladostništva, ko se soočamo z veliko spremembami na področju telesnega videza, z iskanjem sebe, z menjavo šolskega okolja in druge, je pomembno, da smo do sebe sočutni in prijazni. To nam bo dobro služilo tudi kasneje v življenju.
Odnos s starši ali s skrbniki
V zgodnjih in srednjih mladostniških letih je med mladostniki in njihovimi starši oziroma skrbniki pogosto vse pogostejša komunikacija, ki je zelo konfliktna (in se po navadi zaključi brez, da bi sogovorniki konflikte razrešili). Mladi se namreč trudijo uveljaviti svojo individualnost in uresničujejo svojo neodvisnost. Sebi in svojim staršem oziroma skrbnikom želijo dokazati, da se lahko sami spoprimejo s težkimi življenjskimi razmerami. Za pomoč se raje obrnejo na prijatelje. Včasih se mladi izogibajo pogovorom s svojimi skrbniki, ker menijo, da njihovi starši “tega preprosto ne bodo razumeli”, ali pa predvidevajo, da njihovih skrbi in težav ne bodo jemali dovolj resno. Običajno se bodo mladostniki v poznih mladostniških letih spet približali staršem oziroma skrbnikom. Na splošno velja, da si bodo mladostniki in njihovi starši ali skrbniki zopet blizu, če so bili pred začetkom mladostništva v precej tesnem, zaupanja vrednem in ljubečem odnosu. Staršem oziroma skrbnikom namreč takrat ni več treba zavzemati vloge nekoga, ki disciplinira, mladostniki pa so že sami dovolj zreli, da lahko skrbijo zase in vzpostavijo bolj zrele odnose s starši ali skrbniki.
Odnosi s sorojenci
V tem času se spreminjajo tudi odnosi med sestrami in brati. V zgodnjem mladostništvu se lahko mladostniki začnejo oddaljevati od svojih mlajših sorojencev, ker se interesi najstnikov spreminjajo in dozorijo. Pogosto imajo občutek, da so mlajše sestre in bratje “preveč otročji”. Poleg tega se mladostniki zavedajo, da mlajši sorojenci ohranjajo močno zavezništvo s starši oziroma skrbniki. Ta zvestoba lahko pri mladostnikih ustvari občutek nezaupanja, ko začnejo uveljavljati svojo neodvisnost in se oddaljevati od svojih staršev. V mladostništvu se lahko spremenijo tudi odnosi s starejšimi sorojenci. Mlajši mladostniki so lahko ljubosumni in zamerijo svojim starejšim sestram in bratom, ko zaznajo neenakost med svobodo in privilegiji sebe in starejših sorojencev. Z odraščanjem se bodo mladostniki običajno približali svojim starejšim in mlajšim sestram in bratom, ki so najbližje njihovi starosti. Do poznega mladostništva se bodo vezi med sorojenci še naprej krepile, še posebej, če so imeli ljubeč odnos že, ko so bili mlajši. Sestre in bratje brez velike starostne razlike se bodo pogosto še dodatno zbližali, saj jih bodo povezovale podobne izkušnje, radosti in stresna doživljanja.
Odnosi s prijatelji in vrstniki
Odnosi med sovrstniki imajo v mladostništvu še posebej velik vpliv. V tem času, ko mladi razvijajo avtonomijo od staršev, postanejo sovrstniki pomemben vir socialne in čustvene podpore. Raziskave kažejo, da lahko močna navezanost na sovrstnike izboljša dobro počutje mladostnikov. Več kot 80% fantov in deklet, starih med 12 in 15 let, je poročalo, da imajo dobre prijatelje, katerim zaupajo in za katere menijo, da spoštujejo njihova čustva in jih poslušajo. Odnosi s sovrstniki imajo lahko na mladostnike tudi negativen vpliv. Težave v medvrstniških odnosih, na primer ustrahovanje, imajo pomembne psihološke, fizične, akademske, socialne in čustvene posledice tako za žrtve dejanja kot za storilce. V nedavni raziskavi so ugotovili, da je bil vsak peti otrok, star med 14 in 15 let, v zadnjem mesecu žrtev ustrahovanja. 7% otrok, starih med 14 in 15 let, pa je priznalo, da so ustrahovalci. Pritisk ali vpliv sovrstnikov lahko prepoznamo, ko mladostniki počnejo nekaj, kar sicer ne bi, ker se želijo počutiti sprejeto in cenjeno s strani prijateljev. Vpliv vrstnikov je lahko pozitiven ali negativen. Dobro obvladovanje vpliva sovrstnikov pomeni, da se vzpostavi ravnovesje med tem, kako biti sam in se hkrati ujemati s svojo skupino prijateljev in sovrstnikov.
Romantični/partnerski odnosi
Večina mladostnikov se vsaj nekoliko zanima za romantične odnose in lahko poskuša v mladostništvu vzpostaviti romantično vez. Mladostniki namreč v tem obdobju lahko začutijo pritisk, ki vodi v oblikovanje romantičnih odnosov, iz več razlogov: 1) normalni biološki nagoni, 2) pričakovanja vrstnikov ali 3) številna medijska sporočila, ki normalizirajo spolno aktivnost med najstniki. Mladostniki v zgodnjih in srednjih letih mladostništva običajno začnejo “zmenkovati”, vendar za mlajše mladostnike zmenki ne nujno pomenijo, da dva mladostnika sama preživljata skupen čas. Mlajši najstniki se pogosto počutijo bolj udobno, če se zmenek odvije v okviru večjega druženja prijateljev. V poznejših letih mladostniki še naprej raziskujejo idejo zmenkov in romantičnih odnosov. Zmenki večinoma predstavljajo ekskluzivno preživljanje časa z (bodočim) partnerjem, vendar se še vedno lahko odvijejo v kontekstu večjih prijateljskih skupin. Nekateri mladostniki bodo skozi mladostništvo še naprej uživali v priložnostnih zmenkih. Drugi pa so pripravljeni na intimnejši romantični odnos (nemonogamen ali monogamen). Vse romantične navezanosti v mladostništvu lahko v različni meri vključujejo tudi spolno aktivnost.