Splošno znano je, da zdrava prehrana vpliva na mnogo stvari. Prehranjevalne navade nimajo vpliva le na telesno zdravje, energijsko razpoloženje, dolžino življenja in naše počutje, vendar imajo velik pomen tudi za naše duševno zdravje.
V raziskavi, ki je potekala v Veliki Britaniji, so spremljali prehranjevalne navade populacije. Ugotovili so, da danes pojedo 34% manj zelenjave in 59% manj rib, ki vsebujejo veliko koristnih maščob omega-3, kot pred šestdesetimi leti. Povečan delež zaužitih maščob omega-6 glede na omega-3 pa povezujejo z depresijo, izgubo spomina in s pomanjkanjem koncentracije.
Seveda Britanci niso edini. Ta trend se pozna tudi drugod po svetu. V zahodni kulturi, kjer prevladuje hiter tempo življenja, si ljudje pogosto ne vzamejo oziroma si ne morejo vzeti časa, da bi si skuhali in v miru pojedli zdrav obrok. Takšen način življenja posledično prinese s seboj tudi stres, ki ga ljudje velikokrat rešujejo z nezdravimi načini, kot so prenajedanje z nezdravo prehrano ter s sladkarijami.
Pestra, uravnotežena in redna prehrana je pomemben del zdravega življenjskega sloga in koristi tudi duševnemu zdravju. Tako kot vsi organi, tudi možgani za učinkovito delovanje potrebujejo stalen dotok potrebnih hranilnih snovi, ki jih dobimo s hrano.
Povezava med prehrano in čustvi izhaja iz tesne povezave med možgani in prebavil, ki jih pogosto imenujemo “drugi možgani”. Naše črevesje je polno mikroorganizmov ki vplivajo na proizvodnjo nevrotransmiterjev, ki nenehno prenašajo sporočila iz črevesja v možgane.
Uživanje zdrave hrane spodbuja rast “dobrih” bakterij, kar posledično pozitivno vpliva na proizvodnjo nevrotransmiterjev. Po drugi strani lahko stalna prehrana z nezdravo hrano povzroči razna vnetja. Zlasti sladkor velja za glavnega krivca različnih vnetij, poleg tega pa hrani “slabe” bakterije v prebavnem traktu. Ironično, lahko povzroči tudi začasen porast nevrotransmiterjev za dobro počutje (npr. dopamina), kar pa ni vedno najbolje, saj telo začne sproščati inzulin, ki lahko za tem povzroči nizek krvni sladkor ter posledično večji občutek lakote.
Kaj pa lahko naredimo za boljše prehranjevalne navade? Kako jih vzdrževati in kakšne bi sploh morale biti?
- Pripravimo si »tedenski plan«, ki vključuje urnik prehranjevanja v naslednjem tednu. Na takšen način si lahko že za kakšen dan vnaprej pripravimo zdrav obrok ali pa porabimo manj časa za samo pripravo obrokov.
- Ko si izbiramo in pripravljamo obroke, imamo v mislih živila, ki vsebujejo veliko vitaminov skupine B, saj imajo lahko blažilni učinek na depresijo in razdražljivost (npr. sveže iztisnjen pomarančni sok za zajtrk, mlečni izdelki, rdeče meso). K živilom, ki spodbujajo nastanek nevrotransmiterjev in imajo višjo vsebnost železa, spadajo: ribe, oreščki, semena, zelenjava (zlasti stročnice) in suho sadje (zlasti slive, rozine in marelice).
- Večkrat dnevno uživamo raznovrstno zelenjavo in sadje. Prednost dajemo sezonski zelenjavi in sadju, ki sta pridelana lokalno ter prijazno naravi in človeku.
- Če se le da, vsak dan jemo ob približno enakem času, da naše telo ni preveč zmedeno.
- Za obrok si vzamemo dovolj časa in pojemo v miru, saj bomo s takim načinom prehranjevanja hitreje siti, naši možgani pa bodo lažje zaznali, da je v tem trenutku čas za hranjenje.
Seveda je važno, da si prehranjevalne navade uredimo tako kot čutimo, da je najboljše za naše telo! Pomembno pa je tudi, da nas današnji hiter tempo in prevelika izbira vsega ne zavedeta.