Družbeno koristna in brezplačna aktivnost, je le ena od opredelitev prostovoljnega dela. Drugi istopomenski izraz za tovrstno delo je volonterstvo. Do prostovoljnega dela imamo lahko ljudje različen odnos. Nekateri redko ali nikoli ne delujejo v prostovoljnih akcijah, zaradi različnih osebnih stališč, prepričanj, ekonomskih ali socialnih razlogov, kot so na primer pomanjkanje časa, finančno stanje, nedosegljivost tovrstnega dela in tako naprej. Spet nekateri drugi delujejo prostovoljno kadar le je to mogoče, ker imajo željo pomagati sočloveku, vračati dobro organizacijam od katerih so v preteklosti sami prejemali pomoč, si želijo izboljšati svet ali iz kakšnega drugega vzgiba. Prostovoljno lahko delujemo že od otroštva. Svoje prve volonterske izkušnje lahko pridobimo v različnih dobrodelnih akcijah, delovnih akcijah, kot so zbiranje zamaškov, pobiranje odpadkov v okolici doma ali šole, zbiranje oblačil, igrač in šolskih potrebščin za otroke iz socialno ogroženih družin. Načinov, kako delovati prostovoljno, je še mnogo. Študije nakazujejo, da otroci in mladostniki, ki se udejstvujejo v prostovoljnem delu razvijejo bolj zdravo samopodobo in imajo redkeje težave v duševnem zdravju.
Prostovoljno delo posamezniku ne prinese materialnega bogastva, saj za svoje delo ne prejme plačila. Pogosto pa prejme povračilo za hrano, prevoz ali nagrado v manjši vrednosti, ki je lahko denarna ali materialna; na primer darilni bon, promocijski materiali, priznanja, brezplačna izobraževanja in podobno. Z omenjenimi nagradami skušajo organizatorji dogodka vsaj v neki meri povrniti stroške, vložen trud ter čas prostovoljcu. Prostovoljcem prejetje nagrade služi kot zunanja motivacija, saj se na podlagi tega nekateri lažje odločijo za prostovoljno delo. Z nagrajevanjem v neki meri dobimo občutek, da nekdo vrednoti in spoštuje delo, ki ga opravljamo in nas motivira pri opravljanju podobnega dela v prihodnosti.
Nematerialna nagrada, ki jo preko prostovoljnega dela pridobimo, je neprecenljive vrednosti. Med slednje uvrščamo osebnostno rast, postavljanje samega sebe iz cone udobja, pridobivanje novih izkušenj, znanja, spretnosti, samospoznavanje in spoznavanje različnosti človeške narave, navezovanje novih stikov, poznanstev in vezi. Volonterstvo promovira občutke vrednosti, polnosti, povezanosti z ljudmi in naravo. Preko različnih kanalov prostovoljno udejstvovanje krepi duševno zdravje, saj promovira kreativnost, samoiniciativnost, pozitivna čustvena stanja, občutek ponosa, krepi samozavedanje in samozavest. Velja trditi, da ljudje, ki so psihološko fleksibilnejši in čvrsti, v večji meri delujejo prostovoljno. To ne pomeni, da smo bolj dojemljivi za težave v duševnem zdravju, če se prostovoljno ne udejstvujemo.
Slovenska mreža prostovoljskih organizacij združuje 1922 prostovoljskih organizacij, v katerih deluje 7034 prostovoljcev na 97 različnih delovnih področjih. Dela, ki jih na portalu lahko zasledimo, sodijo v kategorije spletnega prostovoljstva, ki je prišlo v ospredje v času epidemije, prostovoljstva na dogodkih, v vzgoji in izobraževanju, v zdravstvu, medgeneracijskega prostovoljstva in korporativnega prostovoljstva. Nosilec Slovenske mreže prostovoljskih organizacij je Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, ki zastopa skupne interese prostovoljskih organizacij, njihovih prostovoljcev oziroma prostovoljk in prostovoljstva. Prostovoljstvo ima v Slovenskem zakoniku svoje mesto, pri delu pa se je potrebno držati etičnega kodeksa.
Ob približevanju prazničnega časa se oglaševanje in ozaveščanje o potrebi po prostovoljnem delu in dobrodelnosti poveča. V Sloveniji je kar nekaj takšnih organizacij, ki pripravijo akcije h katerim se lahko prostovoljno priključimo. Sem sodijo projekti Dobra vila, Smrečica želja, Božiček za en dan, Božičkova tovarna daril, ki otrokom in starostnikom iz socialno ogroženih družin omogočijo obdarovanje v božično-novoletnem času. Koraki za tačke je ideologija s katero omogočajo oskrbo brezdomnim živalim. Kupljene produkte v trgovinah Lidl lahko ob določenih akcijah kupci darujejo za družine in posameznike, ki so socialno in ekonomsko bolj ogroženi. Zgornji primeri so zgolj nekateri od mnogih dobrodelnih akcij, fondacij in dogodkov, ki se tradicionalno odvijajo vsako leto.
Tako kot prejemnik prejme pomoč brezplačno, tudi prostovoljca v večini primerov ne stane nič, da deluje prostovoljno. Vključitev v akcijo je načeloma brezplačna, saj ni potrebno plačati članarine, pristopnine ali kakorkoli vložiti denar za sodelovanje. Tudi posebnega znanja, izkušenj ali izobrazbe ni potrebno za to, da se vključimo v želeno prostovoljno delo. Priporočeno pa je, da se pred samim izborom oblike prostovoljstva vprašamo, katera so tista znanja, ki jih imamo in bi jih radi delili z drugimi, s katerimi skupinami nam bo bilo prijetno sodelovati, katera dela bi si želeli opravljati brez premisleka ter koliko časa smo pripravljeni nameniti prostovoljnem delu.
Prostovoljne akcije in dogodki so ključni pri odpiranju tabu tem, o katerih v družbi govorimo premalo. Naslavljanje diskrimiranih skupin, ki so podvržene stigmi v družbi, dviguje ozaveščenost, normalizacijo in promovira duševno zdravje, tako na ravni posameznika kot tudi družbe kot celote. Približevanje ranljivim skupinam in njihova integracija v družbo sta pomembni komponenti ohranjanja blagostanja v družbi.
Volonterstvo odpira vrata tudi na trga dela in ponuja možnost zaposlitve. Oseba, ki se prostovoljno udejstvuje, ima lahko več možnosti za zaposlitev, saj preko volonterskega dela s časom nadgradi svoje kompetence, pridobi nova znanja in številne izkušenje. Poznanstva in socialna mreža, ki si jo pri tem izoblikuje, pa osebi pomagajo do hitrejše zaposlitve, ki je lahko tudi znotraj organizacije, v kateri je delovala prostovoljno.
“V svetu, v katerem si lahko karkoli, bodi prijazen_na.” (“In the world, where you can be anything, be kind.”)