Večina nas je že kdaj izkusila, kako pogovor s prijateljem ali s kom bližnjim pomaga pri lajšanju stiske in vodi do sprememb v reševanju problema. Mnogi med nami so kdaj tudi doživeli kak pomemben dogodek, ki je vodil do prelomnih življenjskih odločitev, preko česar so razvili nove vzorce doživljanja in vedenja. S takšnimi izkušnjami ter z različnimi neformalnimi oblikami pomoči ima veliko skupnega tudi profesionalno psihološko svetovanje.
Z izrazom psihološko svetovanje označujemo strokovno obravnavo težav v duševnem zdravju, ki poteka znotraj svetovalnega odnosa med strokovno usposobljenim svetovalcem in klientom v stiski. Pri tem svetovalec uporablja specifične svetovalne metode z namenom izboljšati klientovo psihično stanje, notranje doživljanje, samopodobo, vedenje, mu pomagati k pozitivnemu osebnostnemu razvoju ter izboljšanju kvalitete življenja.
Na podoben način poteka tudi psihoterapija, z nekaj manjšimi razlikami:
- Psihoterapevtske obravnave so pogosto daljše in bolj poglobljene od svetovalnih obravnav.
- Psihoterapevtska edukacija zahteva od strokovnjakov daljše usposabljanje v primerjavi s tisto, potrebno za opravljanje psihološkega svetovanja.
Psihološko svetovanje in psihoterapija sta obliki pomoči, ki ne temeljita na dajanju nasvetov, temveč podpirata človeka v iskanju lastnih rešitev. Posameznik lahko preko svetovalnega/terapevtskega procesa pridobi veščine, ki mu v prihodnosti pomagajo pri spoprijemanju z različnimi življenjskimi situacijami ter specifičnimi problemi. V začetku obravnave strokovnjak in klient jasno opredelita klientov problem in skupaj opredelita cilje, ki jih želita s svetovanjem doseči. Vloga klienta je, da preko pogovora razkriva svoje (zavestne ter nezavedne) misli in občutke, vezane na problem, ter se tako aktivno ukvarja s svojimi težavami. Svetovalec/terapevt ga pri razmišljanju o sebi in raziskovanju problema podpira na različne načine. Tako je klientu omogočeno, da se razbremeni čustvene stiske ter da spozna kaj novega o lastnem delovanju in o problemu, ki ga želi razrešiti.
Tako psihološko svetovanje kot psihoterapija se uporabljata v vseh starostnih obdobjih. V strokovno obravnavo se lahko vključijo otroci, mladostniki, odrasli ali starostniki. Klientski sistem je lahko sestavljen iz posameznika, para, družine ali iz skupine. V psihološkem svetovanju in psihoterapiji klienti razrešujejo različne težave, kot so na primer:
- povečano občutenje tesnobnosti,
- depresivno razpoloženje,
- čustvene in vedenjske težave,
- psihosomatske motnje,
- motnje v prehranjevanju,
- težave v spolnosti,
- težave v odnosih (v partnerstvu, družini, na delovnem mestu in drugje) ter
- težave z zlorabo psihoaktivnih substanc (alkohol, droge, zdravila in podobno).
Znotraj svetovanja in psihoterapije obstajajo različne paradigme – psihoanalitična, vedenjsko-kognitivna, humanistično-eksistencialna, sistemska in integrativna. Na podlagi paradigem se je razvilo več pristopov.
V preteklosti je bilo narejenih veliko raziskav, ki so želele ugotoviti, kateri pristopi so bolj učinkoviti od drugih. Kljub temu, da so raziskovalci v preteklosti večkrat zaključili, da je nek pristop učinkovitejši od drugih, je metaanaliza (študija, ki preuči več različnih raziskav hkrati) pokazala, da med pristopi ni razlik v učinkovitosti!
Vsaka podpora bo uspešna, če svetovalec/terapevt skrbi za varnost in toplino v odnosu s klientom, je empatičen in sprejemajoč, medtem ko klient verjame, da mu bo podpora resnično pomagala. Nemogoče je, da vsak psiholog ali psihoterapevt ustreza vsakemu posamezniku – pomembno je, da smo kar se da izbirčni pri izbiri in se odločimo za psihologa ali psihoterapevta, s katerim čutimo močno povezavo. Če povezave po nekem času ne čutimo več, je prav, da to sporočimo svetovalcu/terapevtu ter se podamo v iskanje drugega pomagajočega, s katerim bi radi nadaljevali pot osebnostne rasti.