Razvijanje pozornosti in koncentracije

O pozornosti in koncentraciji se morda ne govori veliko, a sta to izredno pomembni temi, saj sta prisotni v skoraj vsakem trenutku dneva. Posebno v zahodnem svetu se od ljudi pričakuje, da se delo opravi čim hitreje, s čim večjo mero koncentracije in pozornosti. Ravno zato je pomembno, da razumemo, na kakšen način delujeta. 

Naši možgani so nenehno »obdani« z vrsto informacij iz našega okolja. Vendar ljudje nimamo neomejene kapacitete podatkov, ki jih lahko učinkovito obdelamo. Zaradi tega smo razvili sistem za določanje, katere prejete informacije so bolj pomembne in jim je potrebno posvetiti več pozornosti ter katere lahko “prezremo”. Ta mehanizem opisuje našo pozornost.

Ljudje se osredotočamo na veliko več, kot se morda zavedamo. Če vzamemo za primer preprosto dejanje hoje. Pri vsakem koraku moramo biti pozorni na obrise tal, postavitev noge ali kakršne koli ovire na poti, ki bi lahko zmotile naše ravnotežje. Večino tega se zgodi avtomatično, ne da bi se sploh zavedali.

Nimamo pa vsi enake zmožnosti obdržati pozornosti in koncentracije. Ena izmed motenj, pri kateri imajo ljudje s tem težave, je ADHD ali primanjkljaj pozornosti in motnja hiperaktivnosti. Z njo živi med 2-3% prebivalstva. Pomembno je vedeti, da ADHD nikakor ne vpliva na inteligenco, vpliva pa na človekovo sposobnost uravnavanja pozornosti in čustev, kar posledično vodi v hiperaktivnost in impulzivnost ter organizacijske težave. To je bila prva motnja, pri kateri so odkrili, da se pojavi kot posledica pomanjkljivosti nevrotransmiterja noradrenalina. Tako kot vsi nevrotransmiterji se tudi noradrenalin sintetizira v možganih. Osnovni gradnik vsake noradrenalinske molekule je dopa. Ta molekula se pretvori v dopamin, ki se nato pretvori v noradrenalin. Ljudje z ADHD imajo oslabljeno nevrotransmitersko aktivnost v več funkcionalnih možganskih regijah. Najpomembnejša izmed njih je frontalni korteks, ki je odgovoren za ohranjanje pozornosti, organizacijo in izvršilne funkcije. Pomanjkanje noradrenalina v tej regiji povzroča nepozornost, težave z organizacijo, lahko pa tudi slabše izvršilne funkcije. Limbični sistem regulira čustva, zato deficiti v tej regiji lahko povzročijo nemir, nepozornost in čustveno nestabilnost.

Kako lahko izboljšamo pozornost in koncentracijo?

Obstaja kar nekaj načinov, s katerimi lahko treniramo našo pozornost in koncentracijo:

  1. Reši sudoku, igraj šah ali spomin, sestavljaj sestavljanke ali izpolnjuj križanke. Že samo 15 minut na dan izvajanja takih aktivnosti ima lahko vpliv na koncentracijo. Prav tako lahko pomaga povečati kapacitete našega delovnega in kratkoročnega spomina. 
  2. Na koncentracijo lahko pozitivno vpliva tudi redna športna dejavnost (lahko tudi samo sprehodi). Ob izvajanju telesne dejavnosti, bo v naše možgane priteklo več krvi (posledično tudi več kisika), kar sproži naše nevrone in spodbuja rast celic zlasti v hipokampusu, delu možganov, ki je pomemben za spomin.
  3. Kvaliteten in dovolj dolg spanec. Le ta je izredno pomemben za našo osredotočenost in pozornost. Brez ustreznega spanca in počitka, preobremenjeni nevroni ne morejo več pravilno delovati in usklajevati informacij. Prav tako se težje spomnimo predhodno naučenih informacij.