Samopodoba opisuje posameznikovo subjektivno oceno o lastni vrednosti, ki jo gradijo komponente, kot so samozavest, občutek varnosti, identiteta, občutek pripadnosti in občutek kompetentnosti. Oblikujemo jo preko socializacije v interakciji z družino in kasneje z vrstniki, učitelji, s prijatelji in z drugimi. Primarne domene samopodobe, ki se začnejo razvijati v otroštvu in se okrepijo v mladostništvu, so družinsko okolje, dosežki, vizualen in fizičen izgled, samozaupanje, znanje, povratne informacije prijateljev in drugih oseb v socialnem krogu.
Pogosto slišimo, da ima nekdo slabo samopodobo ali dobro samopodobo ter da nekdo je ali ni samozavesten. Kaj to pomeni? Pri teh psiholoških konstruktih gre za kontinuum, po katerem lahko potujemo v obeh smereh. Čeprav smo v preteklosti v odnosih z drugimi razvili določeno percepcijo sebe, lahko še vedno vzorce spremenimo in doživljamo sebe drugače. Pri tem procesu je zelo pomembno zavedanje samega sebe, kar lahko poimenujemo tudi samozavest. Samozavedanje vključuje vse aspekte, ki so za nas resnični, naše lastnosti, misli, prepričanja, sanje in cilje, ki jih želimo doseči. Ločiti je potrebno, kateri elementi so zares naši in kateri so tisti, ki smo jih le prevzeli od drugih. Poleg zavedanja sebe je pomembno tudi samosprejemanje. Zdrava samopodoba sestoji iz zavedanja in sprejemanja tega, kar in kdor smo, z vsemi pozitivnimi ter negativnimi aspekti naše osebnosti, vedenjskih vzorcev, čutvenih stanje in misli.
Podobo o sebi gradimo v interakcijah z drugimi že v otroštvu in kasneje v mladostništvu. Primerjanje z drugimi nam omogoča, da odkrivamo kdo smo, kakšni smo, katere lastnosti so nam všeč in jih želimo ohraniti ter kakšni si morda ne želimo biti. Ta proces je ključen pri izgradnji naše osebnosti in vrednostnega sistema ter socialno sprejemljivih vedenjskih vzorcev. V odraslosti preko primerjanja ohranjamo ali spreminjamo določene lastnosti.
Zakaj je torej primerjanje lahko nevarno in lahko povzroči težave v duševnem zdravju? V poplavi informacij, ki jo doživljamo z razcvetom socialnih omrežji je zelo težko ločiti med tem kaj je pomembno in resnično ter kaj ni. Tudi v realnosti se zgodi primerjanje, ki je lahko nevarno, vendar se takšne primerjave v “realnem svetu” ne zgodijo tako pogosto in intenzivno. Zaradi zmogljivosti in hitrosti procesiranja informacij, je na socialnih omrežjih teh situacij lahko mnogo v eni sami sekundi. Primerjanje je postalo pogosto in avtomatsko, brez da bi se sploh zavedali. Samo “skrolamo” po Instagramu, gledamo slike in posnetke profilov, ki so videti “uspešni”, “lepi”, “popolni”, “brez napak” in želimo si, da bi se s tem lahko popolnoma poistovetili. Primerjanje v resničnih življenjskih situacijah je nezdravo, ko to primerjanje temelji na predpostavkah o izključno pozitivnih lastnostih osebe s katero se primerjamo in negiranju predpostavk o sebi. Na primer, oseba je bolj uspešna pri učenju, kot jaz, torej sem jaz neuspešen_na. Na spletu pa je takšnih napačnih zaključkov še mnogo več. Ker profilov, ki jih spremljamo, v resnici ne poznamo (dovolj), še lažje posplošimo in jim pripišemo tudi druge pozitivne karakteristike.
Kaj torej storiti, ko se ujamemo v začaran krog nezdravega primerjanja? Spodaj je zapisanih nekaj načinov, ki jih lahko preizkusiš. Zapomni si, da je raziskovanje in spoznavanje sebe proces in kontinuum ter se lahko vsak naslednji trenutek nahajamo povsem nekje drugje na črti. V primeru, da je stiska pretežka in pri iskanju rešitev potrebuješ pomoč, se lahko vedno obrneš na nas ali ostale vire pomoči, ki si jih lahko ogledaš na www.skatlica.si/kontakti-pomoci.
Nekaj primerov vaj in tehnik, ki pripomorejo k izgradnji zdrave samopodobe in zmanjšujejo nezdravo primerjanje:
– en dan ne uporabljaj socialnih omrežij,
– začni dan brez telefona in socialnih omrežij,
– 1h pred spanjem ne uporabljaj socialnih omrežij,
– odsledi profile na socialnih omrežjih, ki ti vzbujajo slabe občutke, misli ali ti preprosto niso všeč,
– razišči in poišči profile na socialnih omrežjih, ki so podporni,
– razišči vaje čuječnosti, joge, tehnike meditacije,
– začni s pisanjem dnevnika,
– naredi si dnevne sledilce (trackers) počutja, spanja, itd,
– vadi tehnike hvaležnosti in
– naredi si vizualizacijo ciljev (vision board).