Razumevanje področij spolne identitete in spolne usmerjenosti je ključno za preprečevanje stigmatizacije in diskriminacije oseb. Kljub temu, da vemo kaj pomenijo različni pojmi, smo sprejemajoči do vseh, ne glede na spol, starost, nacionalnost, govoreči jezik, spolno usmerjenost in/ali identiteto; vseeno v družbi še vedno prihaja do pasivne, prikrite diskriminacije in stigme glede na spolno usmerjenost in/ali identiteto.
Kaj predstavlja akronim LGBTQIA+?
Zajema osebe, ki se identificirajo kot lezbijke, geji, biseksualci_ke, transspolne_i posameznice_ki, kvir, interseksulci_ke, aseksualci_ke in drugo. Identifikacije se navezujejo tako na spolno usmerjenost kot tudi identiteto. Oseba, ki je transeksualna, je lahko hkrati tudi lezbijka, gej, biseksualec_ka, interseksulec_ka ali aseksualec_ka.
Usmerjenost in identiteta
Ko govorimo o spolu, poznamo elemente, ki se nanašajo na biološki in družbeni spol. Pogosto ju enačimo, kar lahko vodi v diskriminacijo in stigmo. Pomembno je, da ločimo med spolno usmerjenostjo, ki se nanaša na posameznikovo emocionalno, romantično, fizično privlačnost do druge osebe in spolno identiteto, ki predstavlja posameznikov odnos in izraz glede svoje spolnosti. Slednja se kaže preko sloga oblačenja, govorice in rabe jezika, predstavitve zunanjemu svetu, preference glede kulture, glasbe, umetnosti in tako dalje.
Pravni izzivi
Proti diskriminaciji osebe, ki se identificirajo kot LGBTQIA+, v Sloveniji pravno ščiti 14. člen slovenske ustave. S tem se omogoča, da osebe niso diskriminirane na podlagi spolne usmerjenosti in/ali identitete pri izobraževanju, zaposlovanju, nastanitvi, nakupu ali prodaji blaga in mnogih drugih področjih.
V letu 2016 so potrdili predlog zakona, ki istospolnim partnerstvom daje vse zakonske pravice, kot jih imajo heteroseksualni partnerji, z izjemo skupne posvojitve in zunajtelesne oploditve.
Jezik
Kadar niste prepričani glede pravilnosti rabe izrazov ali jezika, lahko za pomoč pokukate v slovar na spletni strani Legebitra. Pomembno je, da ob rabi izrazov, zaimkov zajamemo vse spole, kar nam ni intuitivno v slovenskem jeziku, kjer so večinoma izrazi deljeni na dva spola in je za nevtraliziranje izraza potrebno dodajati več končnic.
Velik pomen v boju proti diskriminaciji nosijo tudi prijave sovraženga govora. Naslavljanje napak v rabi jezika ali celo zavestni uporabi sovražnega govora, je ključno za zaustavitev le tega. Kar v praksi pomeni, da vsakega, ki uporablja žaljiv jezik, na to aktivno opozorimo v danem trenutku. Tudi, če osebi ne preprečimo nadaljnje rabe tovrstnega jezika, smo ostalim pokazali, da je tovrstno vedenje nesprejemljivo, žaljivo, nespoštljivo in vsaj v neki meri odvzamemo moč izrečenemu. S čimer lahko preprečimo morebitne nastale težave v duševnem zdravju.
Samostigmatizacija
Konstrukt samostigmatizacije se nanaša na pojav, ko oseba zaradi lastne spolne usmerjenosti in/ali identitete stigmatizira samo sebe. To lahko stori na več nivojih, vendar gre predvsem za zanikanje lastne spolne usmerjenosti in/ali identitete. Oseba ne misli, se ne vede in se ne izraža v družbi v skladu s tem, s čemer se zares identificira. Ne priznava in sprejema lastne spolne izraznosti. Stigma iz strani družbe in diskriminacija povečujeta tveganje za duševne stiske in poglabljata samostigmatizacijo. Samostigmatizacija se lahko kaže preko zanikanja, negativnega samogovora in prevzemanja cisnormativnih norm družbe. Potlačitev resničnih želja, potreb in občutkov vodi do težav v duševnem in telesnem zdravju. Pri preprečevanju samostigmatizacije igra odločilno vlogo sprejemanje prave identitete iz strani bližnjih oseb, družba, ki stremi k zmanjševanju stigme in diskriminacije ter pozitivne pretekle izkušnje z izražanjem identitete v družbi.
Spletne strani
- LEGEBITRA: https://legebitra.si/
- LGBT Društva DIH – Enakopravni pod mavrico: http://www.dih.si/
- Out in Slovenija: http://www.outinslovenija.com/
- Društvo parada ponosa: https://ljubljanapride.org/
Množični in odmevnejši dogodki, ki spodbujajo destigmatizacijo in ozaveščajo o LGBTQIA+ skupnosti:
- Festival Parada ponosa: namen je predvsem politične narave, boj za spremembe v politični ureditvi, kar zadeva osebe LGBTQIA+ skupnosti. Z javno manifestacijo stremijo k odprtem in javnem (po)govoru o temah homoseksualnosti, prodor v javni prostor, predstavitvi življenja in dela LGBTQIA+ skupnosti, promociji človekovih pravic, enakih možnosti in svobodi izbire.
- Živa knjižnica: projekt, ki nosi moto “ne sodi knjige po platnicah”. Eden glavnih namenov je zmanjševanje stigme različnih področji, ki so podvržena stigmi, predsodkom in izkrivljenim prepričanjem, med drugim tudi LGBTQIA+ skupnosti. Dogodek je podoben knjižnici, vendar namesto knjig “prebiramo” človeka, tako, da se z njim pogovorimo o njem, njegovem življenju in delovanju. Karkoli bralca pač zanima in seveda, do tja kjer je “knjigi” udobno, prijetno in varno.