Svoboda

Svoboda je konstrukt, ki ima številne pomene in vsak posameznik jo lahko interpretira nekoliko drugače. Zasledimo jo lahko v več oblikah, kot so svoboda govora, gibanja, izražanja in finančna svoboda, v tem zapisu pa bomo osvetlili koncept svobodne volje. Svoboda je lahko občutek ali tudi stanje. Kot občutek jo doživimo v prepletu zadovoljstva in veselja, na primer, ko stojimo na vrhu gore in se zazremo v daljavo. Občutimo jo v odnosih, ko se ob nekom počutimo sproščeno in sprejeto. Kot stanje se kaže v primeru izpustitve iz pripora ali odhoda iz toksičnega odnosa, kar nam prinese spremembo stanja iz ujetega v svobodno. 

V procesu odraščanja se komponente svobode spreminjajo. Kot dojenčki in majhni otroci imamo precej malo svobode, kar pomeni, da se ne moremo oziroma niti ne zmoremo sami odločati o sebi in se zato namesto nas odločajo drugi. Slednje je nujno in funkcionalno za naše preživetje. Z odraščanjem pa nam je prepuščeno vedno več svobode in se vedno večkrat lahko samostojno odločamo. Občutek svobode je ena od človekovih osnovnih potreb. Osebna svoboda se manifestira v naših besedah, odnosu do življenja, dejanjih in prepričanjih. 

Svobodna volja se nanaša na našo zmožnost odločanja, ne da bi na našo odločitev nekdo ali nekaj pritiskal(o), jo usmerjal(o) ali kakorkoli vsiljeval(o) izbiro. S konceptom svobodne volje in odgovornostjo, ki se z njo tesno povezuje, se ukvarjajo različna področja, kot so pravo, filozofija in psihologija. Nas pa na tem mestu zanima predvsem, kako jo prakticirati v največji možni meri? Pretekle izkušnje in znanja so nam v veliko pomoč pri sklepanju odločitev. Odločitve lažje sklepamo, če dobro poznamo sebe in delujemo ter se odločamo v skladu s tem, kdo smo, kaj nas zanima in kaj želimo doseči. S poznavanjem svojih kreposti in omejitev pozitivno vplivamo na duševno blagostanje, kar nam pomaga pri odločanju in nam daje občutek svobode. Kadar nastopijo težave v duševnem zdravju, lahko te sprožijo občutek ujetosti, ki je nasprotna občutku svobode. 

Pri osebni svobodi je pomembno, da se zavedamo, da jo imamo prav vsi ljudje in da dejanja terjajo odgovornost. Zato je pri sprejemanju odločitev potrebno vzeti v obzir tudi posledico oziroma vpliv, ki ga bo naša odločitev potencialno imela na ostale ljudi (in živali). Ni napačno trditi, da se naša svoboda konča, ko se začne svoboda drugega. 

Težko govorimo o svobodi, ne da bi se dotaknili vprašanj, kot so: ali imamo svobodno voljo, ali je vse naprej določeno in ali lahko vplivamo na usodo in odločitve? Naše odločitve so preplet genetike, vplivov okolja ter vzorcev, prenesenih in naučenih v zgodnjem otroštvu, ki nas vodijo in usmerjajo v naprej določeno smer. Odgovore na zgoraj omenjena vprašanja raziskujejo tudi epigenetiki in nevrologi. Vsi se strinjajo s tezo, da na razvoj in spremembe pri človeku vplivajo tudi trenutni vplivi okolja, ne le kar je človek pridobil ob rojstvu. Na primer oseba, ki podeduje neko bolezen, lahko z zdravim življenjskim slogom prepreči, da bi se ta razvila. Tu se kaže naša svoboda volja in odgovornost, ki jo imamo. Lahko se s trenutnim stanjem sprijaznimo in si rečemo, da tako pač je, nam je tako dano in imamo to v genih. Druga možnost je, da zavestno in aktivno stremimo k drugačnemu izidu. Popolnoma v redu sta obe odločitvi. Morda se odločimo nekatere stvari spremeniti in druge raje ohranimo takšne kot so. Imamo svobodo, da lahko naredimo, kot želimo. 

Občutek svobode lahko dosežemo z miselno naravnanostjo, ki je pozitivnejša in usmerjena v rast. Ko se vrtimo v krogu negativnih misli o sebi in/ali drugih, težje vidimo, da sami nosimo odgovornost za svoje stanje (razen seveda v primerih zlorab in nasilja) in samo mi lahko spremenimo trenutno stanje. Kadar so naše misli pozitivnejše, se lahko iz vsake situacije nekaj novega naučimo, rastemo in napredujemo.

Možni koraki, ki nas vodijo k večjemu občutku svobode, so: 

  • čim manj stvari vzamemo osebno,
  • izogibamo se predolgemu vztrajanju v vlogi žrtve,
  • vadimo ljubezen in nežnost do samega sebe ter
  • prakticiramo odpuščanje drugim in sebi za njihova ravnanja, saj se zavedamo, da v dani situaciji vsak deluje v skladu s tistim znanjem in močmi, s katerimi v danem trenutku razpolaga.