Testna anksioznost

Ti je močan strah pred preverjanjem znanja v šoli poznan? Imaš občutek, da si pred testom bolj zaskrbljen_a kot tvoji sošolci? Če si na vprašanji odgovoril_a pritrdilno, se boš morda našel_la v tem zapisu, kjer bomo govorili o tako imenovani testni anksioznosti.  

Testno anksioznost ali “izpitno bojazen” prepoznamo kot tesnobo ob namišljeni ali realni testni situaciji, katero posameznik ocenjuje kot ogrožujočo. Testna anksioznost vključuje dve pomembni komponenti – kognitivno in čustveno.

Kognitivna komponenta se nanaša na (pretirano) zaskrbljenost, ki jo posameznik doživlja pred testnim dogodkom. Pri tem so lahko prisotne misli o morebitnem neuspehu in nesposobnosti, kar še dodatno oteži učno pripravo. Čustvena komponenta vključuje vsa neprijetna občutja, ki so ob tem prisotna. Denimo povečano napetost, tesnobo, občutke nemoči in obupa. Čustvena komponenta sproži tudi določena fiziološka občutja (hitrejše bitje srca, pospešeno dihanje, povečano znojenje ipd.), prav tako je prisotna tudi socialna komponenta, kar vključuje posameznikove skrbi o tem, kaj bodo rekli drugi (starši, sošolci,…), kar lahko testno anksioznost še poveča.

Testna anksioznost je pogostejša pri posameznikih, ki so bolj tesnobni tudi značajsko in jim tako testne situacije predstavljajo večjo grožnjo. Prav tako je testna anksioznost pogostejša pri osebah, ki jim je mnenje drugih pomembnejše, imajo slabše mnenje o sebi, jim je prihodnost večja neznanka ali pa so zgolj manj pripravljeni na test in posledično bolj zaskrbljeni. Zelo pogosto se testna anksioznost povezuje tudi z občutki nizke samoučinkovitosti. Ti posamezniki se bojijo morebitnega neuspeha in se zato izogibajo situacijam, v katerih bi lahko bili neuspešni, hkrati zase menijo da so manj sposobni, njihove zmožnosti za uspeh pa manjše.

V zadnjih letih strokovnjaki opažajo, da je testna anksioznost med učenci in študenti vedno bolj razširjena. Najbolj problematično pri testni anksioznosti je, da učenec že vnaprej pričakuje neuspeh in se slednje po navadi, zaradi »samouresničujoče prerokbe«, tudi uresniči. Če je testna anksioznost pri učencu zmerna, lahko ta vpliva spodbudno in motivira učenca ob pripravi na test. Neproduktivna postane, ko učenca tako obremeni, da ga ovira pri učinkovitosti in znižuje njegove sposobnosti. Izrazita testna anksioznost vpliva na posameznikove zmožnosti procesiranja informacij, priklica željenih informacij, širino pozornosti in njeno vztrajanje, kratkoročni in dolgoročni spomin, sprejemanje odločitev in podobno.

Testna anksioznost vpliva tako na slabše učne uspehe kot tudi na druga področja delovanja. Tako lahko učenec posledično razvije negativen odnos do testnih situacij in samega sebe. Doživljanje neuspehov vpliva na nižje samospoštovanje, povečajo se tudi negativna pričakovanja do sebe in svojih zmožnosti.

Če pri sebi prepoznamo znake testne anksioznosti, je dobro da najdemo načine, ki nam pomagajo omiliti simptome. Pri tem nam je v veliko pomoč organizacija učenja (naredimo si plan učenja in dovolj hitro začnemo z učenjem). Anksiozna občutja si lahko lajšamo tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami (dihalne vaje, čuječnostne meditacije ipd.). Lahko so nam v pomoč tudi vaje vizualizacije, v katerih si predstavljamo testno situacijo in uspešen izid le-te. Pri lajšanju anksioznih občutij nam lahko pomaga poslušanje glasbe pred testom in pozitivne miselne afirmacije, ki nas v danem trenutku okrepijo. Pomembno je, da najdeš svoj način, ki ti pomaga pri soočanju z neprijetnimi občutji, saj boš tako naslednjič bolj prepričan_a v svoj uspeh, posledično pa boš uspeh tudi lažje dosegel_la. Za(upaj) si!