Učni stili in strategije

Učenje je proces spoznavanja nečesa novega. Preko učenja pridobimo znanje, ki nam je v pomoč v različnih situacijah ter pri razumevanju sebe, drugih in sveta okoli nas. Spoznanja nam pomagajo pri iskanju bistva, spreminjanju svojega mišljenja, delovanja, vedenja in utrjevanje tistega, kar že znamo. 

Učenje novih stvari v nas navadno vzbudi občutke zadovoljstva ter ponosa, ko se nekaj novega naučimo. Uspešno opravljena naloga v možganih poveča raven dopamina in sproži prijetne občutke ob vzdraženju nagrajevalnega sistema. Posledično se počutimo bolj motivirani, zadovoljni, napolnjeni z energijo, lažje razmišljamo in smo bolj ustvarjalni. Ko se učimo, naši možgani ustvarjajo nove povezave, so aktivni in se preoblikujejo. S tem ohranjajo in krepijo svojo zmogljivost, da v vsakodnevnih situacijah učinkoviteje delujejo. 

Možgani sprejemajo informacije preko treh senzoričnih poti; vida, sluha ter gibanja oziroma dotika. Ta možganska področja imamo ljudje različno razvita in se med seboj razlikujemo v tem, katere vrste informacij iz okolja bomo najhitreje in najmočneje zaznali. To je eden od razlogov, zakaj poznamo tri osnovne tipe učenja; vidni, slušni in gibalni tip, ki jih podrobneje predstavljamo spodaj: 

  • Vidni tip: lahko si zapomnijo 75 % tega, kar opazijo in preberejo. Za osebe s tem tipom učenja je značilno, da si lahko predstavljajo odnose med idejami, so hitri govorci, imajo radi podatke urejene v obliki grafov in diagramov. Ko si izbirajo prostor za učenje, imajo raje umirjene in tihe prostore in si pri učenju zapisujejo detajle. Njihovo razmišljanje je v obliki slik, pri pouku in predavanjih pa radi sedijo spredaj. 
  • Slušni tip: pomnjenje temelji na poslušanju in govorjenju. Pogosto za njih je, da imajo močan samogovor in so jim bolj kot v pisni obliki všeč oralno razložena navodila ter snov. Pri branju lahko opazimo, da premikajo ustnice ali pa berejo na glas. Lahko se učijo ob glasbi. 
  • Gibalni tip: značilnost tega tipa je, da učenje poteka preko premikanja telesa ali dotikanja. So nadarjeni v fizičnih aktivnostih, imajo dobro koordinacijo in izvrstno zavedanje lastnega telesa v prostoru. Imajo krajši razpon pozornosti in pri učenju uporabljajo vsa čutila. 

Nekatere teorije prepoznajo tudi četrti tip učenja, ki je vezan na branje in pisanje. Za osebe s tem tipom učenja je značilno, da so jim bolj všeč napisane informacije in navodila, branje velikih količin besedila in raziskovalnih del ter priprava zapiskov iz učbenikov.  

Učni stili se od posameznika do posameznika razlikujejo. Pogosto je, da je za nas značilna kombinacija dveh ali več stilov, prevladuje pa eden. Poznavanje lastnega stila učenja nam pomaga pri načrtovanju učenja in ponavljanju snovi. Ne glede na to, kateri tip učenja prevladuje, je pri procesu učenja pomembno, da se osredotočimo na vse čute, tako na vid, sluh, gibanje kot tudi vonj. 

V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj strategij učenja, ki jih lahko združimo v tri večje skupine; strategije ponavljanja, povezovanja in organizacijske strategije. 

1. Strategije ponavljanja (zapomnitev besedila):

  • branje in podčrtovanje bistvenih podatkov, 
  • povzemanje vsebine, 
  • izpisovanje in priprava izpiskov,
  • snemanje branega gradiva.

2. Strategije povezovanja (navezovanje na predznanje): 

  • povzemanje vsebin z lastnimi besedami,
  • postavljanje in odgovarjanje na vprašanja, 
  • pogovor z nekom o naučenem,  
  • ogled filma, dokumentarne oddaje ali Youtube video posnetka,
  • uporaba kartic za ponavljanje, mnemotehnik, akronimov, rim in šal,
  • povezovanje informacij v nenavadno, smešno zgodbo ali pesem z vsemi dejstvi in izrazi,
  • reševanje kvizov.  

3. Organizacijske strategije (grafični prikazi): 

  • Vennov diagram za prikaz skupnih lastnosti ali podobnosti,
  • oblikovanje zapiskov v miselnem vzorcu, 
  • primerjava dveh vsebin ali prikaz prednosti in slabosti z uporabo modela ribje kosti, 
  • razvrstitev podatkov v podskupine s pojmovno mrežo,
  • Paukova strategija: prazen list papirja razdelimo s črto. Tekom branja na list v levi stolpec zapisujemo pomembne informacije (povzetek, bistvene povedi, razlaga). V desni stolpec zapišemo samo ključne besede iz levega. List prepognemo ali levo stran prekrijemo in ponavljamo s pomočjo ključnih besed,
  • PV3P strategija vključuje pregled/prelet vsebine, vprašanje “kaj so moja pričakovanja”, “kaj se naj bi naučil_a iz tega”, počasno branje, ponovni pregled in poročanje o naučenem, 
  • VŽN strategija nam pomaga razdeliti snov na tri področja: (1) kar že vem, (2) kaj želim znati in (3) kaj sem se naučil_a.